Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Ukinitev nivojskega pouka in heterogenih skupin v osnovni šoli ter uvedba večjega števila individual
 
Nova kolekcija
Ogledov: 919
Predlog poslan 03.04.2013
Arhivirano
Zadnja sprememba 29.03.2013 14:23:33

  Predlog   Število glasov   Komentarji (8)  

Opažam, da kljub nivojskemu pouku in pouku v manjših heterogenih skupinah v osnovni šoli znanje otrok ni boljše. Predlagam, da se obe omenjeni obliki ukineta, uvede pa se večje število individualiziranih ur pouka za učence s posebnimi potrebami ali učence, ki imajo iz različnih razlogov začasno vrzel v znanju. Ure bi potekale sočasno z rednimi urami v ločenem prostoru in s svojim učiteljem. Primer: paralelki a in b učita vsako po en učitelj, individualizirano uro vodi tretji učitelj.


Ključne besede nivojski pouk, heterogene skupine, individualiziran pouk
Kategorija: Šolstvo


Zadnji komentarji:

Nova kolekcija | 07.04.2013 | 17:29 Prikaži
Kako da ni treba delati na povprečnih?! Takih nas je največ in ne gre za 2 % napredek, ampak bistveno večjega. Nadpovprečni so lahko nosilci razvoja, a dobro izobraženi povprečni lahko takemu razvoju ustrezno sledijo in ga izvajajo v praksi. Dobro izobražen povprečnež marsikdaj prehiti nadpovprečnega s svojo iznajdljivostjo, praktičnim pristopom in marljivim delom. Sicer sem pa že zapisala, da so nadpovprečnim na voljo programi za nadarjene in gimnazije. Vsekakor pa nivojski pouk v osnovni šoli ni vplival na to, da bi učenci na mednarodnih preverjanjih dosegali boljše rezultate in da bi Slovenci pridobili izjemne kadre. Država mora imeti čim več dobro izobraženih ljudi, ne pa samo peščice vrhunskih strokovnjakov, ki jim nihče ni zmožen slediti.
lanina | 09.04.2013 | 12:16 Prikaži
Sem absolutno proti temu, da se na račun večine povprečnežev prikrajša nadarjene in bolj sposobne za to, da bi lahko vsaj pri nekaterih predmetih osvojili višji nivo znanja! Že tako se v šolah nižajo merila in se pouk prilagaja lenim in nesposobnim.
Nova kolekcija | 06.04.2013 | 16:50 Prikaži
Pozabljate, da je največ prebivalcev povprečnih in iz teh je treba narediti največ, kar je mogoče. Pri tem naj imajo med seboj nadpovpreno sposobne, da lahko vidijo, kako ti funkcionirajo in posnemajo njihove metode. Ob tem so nadpovprečno sposobni deležni posebnih programov za nadarjene. In brez skrbi, nadpovprečno sposobni gredo običajno v gimnazije, ki imajo primerno zahtevne programe. Premalo pa se naredi za otroke, ki ne morejo ujeti tempa, pa bi ga radi, ali pa za priseljence, ki zaradi neznanja jezika po krivici zaostajajo. In še najpomembnejše, večina otrok ne mara delitve na nivoje, manjše heterogene skupine pa ne dajo vidnejših rezultatov (tudi nivojske ne!). 
DavidS | 06.04.2013 | 20:05 Prikaži
Ravno na povprečnih ni potrebno veliko delati. Država mora poskusiti tiste, ki so podpovprečni, spraviti na tak nivo, da bodo lahko produktivni člani družbe, in pripraviti mora okolje za čim več izjemnih.
Če povprečneže izboljša za 2%, od tega ne bo neke koristi.....oziroma bo je bistveno manj, kot če iz sistema pride nekaj dodatnih generatorjev napredka.
lanina | 09.04.2013 | 12:14 Prikaži
Sem absolutno proti temu, da se na račun večine povprečnežev prikrajša nadarjene in bolj sposobne za to, da bi lahko vsaj pri nekaterih predmetih osvojili višji nivo znanja! Že tako se v šolah nižajo merila in se pouh prilagaja lenim in nesposobnim.
lanina | 09.04.2013 | 13:45 Prikaži
Ravno nasprotno, na osnovnih šolah se vsi pretirano ukvarjajo s tistimi, ki ne zmorejo. In delitve na nivoje seveda ne marajo tisti, ki so najnižje. Soočamo se tudi s problemom, ko starši na vsak način forsirajo svoje otroke na  višji nivo, čeprav jim učiteljica jasno pove, da ne sodijo tja...in potem takemu učencu celo uro razlaga nalogo, ki jo drugi brez problema rešijo. Žal se ljudje ne znajo sprijazniti s tem, kar so. Vse prevečkrat tudi vključijejo v šolo otroke, ki spadajo drugam,na šole za otroke s posebnimi potrebami. 
lanina | 09.04.2013 | 13:47 Prikaži
Komentar je izbrisal avtor komentarja.
zaskrbljeni | 03.04.2013 | 20:24
Se absolutno ne strinjam. Namesto da podpiramo lenobo in izvajamo brezplačne inštrukcije, bi te učence in njihove starše "prevzgojil", da je za neko oceno potrebno nekaj znat in obvladat ter se za oceno in znanje potrudit.
Zdaj imamo situacije, ko imajo učenci DSP (dodatno strokovno pomoč) in so hkrati evidentirani kot nadarjeni, ženejo se za odličnimi ocenami... in vse to tako, da imajo podaljšan čas ocenjevanja, možnost uporabe žepnih računal, tablic poštevanke, slovarje in vso pomoč, ki je v realnem življenju ne bodo imeli.
Ga ni otroka, ki bi mu bila vloga za pridobitev odločbe za DSP zavrnjena.
Jaz bi to ogromno količino ur, ki jim je namenjena razdelil na pol in bi drugo polovico ur posvetil nadarjenim učencem - bodočim znanstvenikom, sodnikom, zdravnikom, intelektualcem - ki bodo krojili in oblikovali prihodnost celotne družbe. Zdaj učitelji 1/4 ali 1/5 svoje delovne obveze posvečajo otrokom, ki v večini primerov te pomoči sploh ne potrebujejo.
Seveda pa obstajajo izjeme, ki to pomoč res potrebujejo, a so se žal izgubili v množici vseh drugih. 
lanina | 04.04.2013 | 10:29
Popolnoma se strinjam z zgornjim komentatorjem. Nadarjenim učencem se posveča premalo pozornosti in nivojski pouk je ena redkih možnosti, ko lahko v šoli nadgradijo svoje znanje svojim sposobnostim primerno.