Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Poziv za referendum zoper kakokoli uvedbo Codex Alimentarius-a v RS
 
Matjaž Predikaka
Ogledov: 1559
Predlog poslan 28.03.2013
Z odzivom organa 14.05.2013
Zadnja sprememba 28.03.2013 08:55:24

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (5)  
moderator UKOM
Odziv objavljen: 14.05.2013

Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje

Codex Alimentarius (CA) je zbirka mednarodnih standardov za živila, smernic in drugih priporočil, ki so namenjeni pridelovalcem in predelovalcem hrane, državnim organom ter potrošnikom. Osnovno poslanstvo Codex standardov je varovanje zdravja ljudi in varstvo interesov potrošnikov, vključno z dobrimi poslovnimi običaji v mednarodnem prometu z živili.

Z namenom oblikovanja mednarodnih standardov za varnost in kakovost hrane je bila leta 1961 ustanovljena Codex Alimentarius komisija, ki je skupni organ Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) pri Organizaciji Združenih narodov in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), in ima danes že 183 članov (182 držav, EU).

Codex Alimentarius komisija, ki zaseda enkrat letno (v mesecu juliju), je organ, ki odloča o vsebinah, sprejetih na posameznih Codex Alimentarius komitejih. Na zasedanju se potrdijo (ali zavrnejo) predlogi standardov in sorodnih tekstov, popravki oziroma dopolnitve Postopkovnega priročnika ter program dela. Čeprav Codex standardi niso pravno zavezujoči, so uveljavljeni na področju Svetovne trgovinske organizacije (WTO) kot standardi za varnost in kakovost živil ter lahko služijo kot mednarodna referenca državam, ki spreminjajo obstoječo ali pripravljajo novo zakonodajo. Postopek sprejemanja Codex standardov, ki je predpisan v Postopkovnem priročniku, je dolgotrajen, saj vključuje 8 stopenj.

V Sloveniji, ki je članica EU, velja evropska zakonodaja s področja varne hrane, sodelujemo pa tudi na zasedanjih Codex Alimentarius komisije in komitejev. Države članice EU na zasedanjih načeloma zastopamo enotna stališča, ki jih uskladimo na sestankih delovnih skupin na Svetu EU v Bruslju. Stališče EU in Slovenije je, da morajo biti vsi CA standardi, ki obravnavajo varnost živil, znanstveno utemeljeni, kar vključuje oceno tveganja. Zagotoviti je treba ustrezno raven informiranja potrošnikov in preprečiti negativne vplive na varnost hrane na svetovnem trgu.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je kontaktna točka za Codex Alimentarius v Sloveniji (e-mail: CODEX.mkgp@gov.si) in skrbi za ustrezno koordinacijo dela, saj so aktivnosti Codex Alimentarius v posameznih delovnih skupinah v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter Ministrstva za zdravje z organi v sestavi.

Informacije o Codex Alimentariusu, Codex Alimentarius komisiji in Codex Alimentarius komitejih, razporedi zasedanj, poročila, uradni standardi idr. so dostopni na spletni strani: http://www.codexalimentarius.net.

Ne glede na Codex-ove smernice glede označevanja gensko spremenjenih organizmov (GSO) v EU velja evropska zakonodaja, ki kot je bilo že omenjeno, velja v vseh državah članicah, prav tako tudi v Sloveniji. GSO, ki so odobreni in torej ocenjeni kot varni za uporabo v hrani oziroma v krmi in so ustrezno označeni, so lahko v prostem prometu po vsej EU. V skladu z zakonodajo EU mora biti hrana in krma, ki vsebuje več kot 0,9 % posameznega v EU odobrenega GSO v izdelku označena, z namenom, da je potrošnikom zagotovljena možnost izbire in torej neposreden vpliv na trg. Gensko spremenjena hrana in krma se v EU kljub veljavnim Codex-ovim smernicam ne sme tržiti brez ustreznih navedb o prisotnosti GSO.

Seznam odobrenih GSO v EU je javno dostopen na spletni strani Evropske komisije (http://ec.europa.eu/food/dyna/gm_register/index_en.cfm).

Slovenija namenja precejšnjo pozornost izdelkom, ki vsebujejo ali bi lahko vsebovali GSO. Letno poleg rednega inšpekcijskega nadzora izvedemo tudi monitoringe (semena, rastline/pridelki, živila in krma) iz katerih ugotavljamo, da se na slovenskem trgu pojavlja predvsem gensko spremenjena soja v krmi, proizvodi pa so po naših ugotovitvah tudi ustrezno označeni. Gensko spremenjene hrane v Sloveniji zaradi negativnega javnega mnenja in odnosa kupcev praktično ni na policah trgovin. Glede ostalih sestavin, ki jih vsebujejo sestavljena živila pa so kriteriji za označevanje v skladu z EU zakonodajo, različni. Če govorimo o dodatkih, ki so proizvedeni iz gensko spremenjenih rastlin morajo biti ti na označbi ustrezno navedeni. Za dodatke, ki so proizvedeni s pomočjo gensko spremenjenih kultur pa velja pravilo, da če je dodatek prečiščen in ne vsebuje mikroorganizmov dodatno označevanje ni potrebno.

Menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj bi s takšnim pristopom kršili veljavne sporazume in evropsko zakonodajo.

 

Priloge: