Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Ustanovitev sklada za poplačilo delavcev

2780 OGLEDOV 13 KOMENTARJEV

Glede na že znano problematiko neplačevanja socialnih obveznosti delodajalcev do delavcev bi po sistemu Avstrijev uvedel sklad za poplačilo dolgov (socialnih prispevkov, plač, odpravnin...) delavcem.

Seveda bi bil ta sklad voden in upravljan s strani javne uprave oz. države in ne sindikatov. V sklad bi se vplačevala sredstva v določenem procentu, ki bi pa bila v primeru plačila vseh obveznosti delodajalca v določenem časovnem obdobju v proporcialnem delu (seveda ne v celoti) vrnjena.

V primeru neplačil obveznosti delodajalca (tudi države kot npr. Rogaške Slatine) bi bil delavec poplačan iz tega sklada, le-ta sklad namreč pa bi nastali dolg terjal od delodajalca kot fizične osebe brez zastaralnega roka.

V primeru uvedbe takšnega sklada ne vidim nastanka podobnih težav kot danes, ko delavec praviloma ostane brez zakonitih deležev in posledično tudi pokojnin.....

L.P. Marjan NIKL

11 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M marjan nikl 7 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


28. 5. 2013

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Izhodišča za reformo trga dela, ki je bila sprejeta v letošnjem letu, je vključevala tudi predlog vzpostavitve t.i. odpravninskega sklada po vzoru Avstrije, ki ga predlagatelj navaja kot primer. Žal ministrstvo zaradi nasprotovanja tako delodajalcev kot sindikatov s tem predlogom ni uspelo, kar pa ne pomeni, da si ne bo tudi v prihodnje prizadevalo za ustrezno rešitev tega področja. Prvotni predlog reforme trga dela je predvideval plačevanje posebnih prispevkov za odpravnine v odpravninski sklad, ki bi ob odpovedi ali upokojitvi delavcu izplačal zakonsko predpisano odpravnino. Na ta način bi hkrati razbremenili delodajalce plačevanja odpravnin v primeru večjih odpuščanj in prestrukturiranj podjetij ter zagotovili delavcem izplačilo zaslužene odpravnine tudi v primeru, ko bi bila podjetja nelikvidna sli v stečajnem postopku.

V primeru neizplačila plač, nadomestil plač in odpravnin lahko delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi insolventnosti delodajalca ali so izgubili delo zaradi izbrisa iz sodnega registra, že sedaj uveljavljajo pravico do izplačila iz Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada RS. Upravičenci, ki izpolnjujejo vse zakonsko predpisane pogoje lahko iz tega naslova na temelju pravnomočne in dokončne upravne odločbe prejmejo denarna sredstva v višini do 4,5 minimalnih plač.

Obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in za zaposlovanje določa Zakon o prispevkih za socialno varnost. Nadzor nad obračunavanje in plačevanjem prispevkov po tem zakonu opravlja davčni organ v skladu s posebnimi predpisi. Zakon o prispevkih za socialno varnost med drugim določa kršitve tega zakona, ki so opredeljene kot prekršek – med njimi je tudi ta, da se sankcionira fizično osebo, pravno osebo in njeno odgovorno osebo, če ne obračuna ali ne plača v roku prispevkov za socialno varnost kot je določeno v zakonu ali če to ne stori pravilno. Davčna uprava RS (DURS) je pristojna tudi za izterjave dolgov, ki jim imajo pravni subjekti do državnih organov in nosilcev javnih pooblastil.

Posamezniki pa lahko na DURS preverijo, ali so bili vsi prispevki iz naslova njihovega delovnega razmerja s strani delodajalca v preteklosti tudi ustrezno poravnani.

Ob navedenem je treba poudariti, da lahko delodajalec, ki opusti plačilo prispevkov za socialno varnost in s tem prikrajša delavca za katero od pravic iz socialnega zavarovanja, odgovarja tudi za kaznivo dejanje po 202. členu Kazenskega zakonika – kršitev pravic iz socialnega zavarovanja – če so izpolnjeni pogoji za obstoj kaznivega dejanja. Omenjeni člen Kazenskega zakonika pravi: »Kdor zavestno ne ravna po predpisih o socialnem zavarovanju in s tem koga prikrajša za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.«

Priloge:

Komentarji