13. 5. 2013
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje temelji na zavarovalniškem principu, kar v osnovi pomeni, da je pravica do pokojnine pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki izhaja iz minulega dela in temelji na prispevkih, plačanih v času aktivne dobe zavarovanca. Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so načeloma odvisne od dolžine trajanja zavarovalne dobe in od višine plač oziroma zavarovalnih osnov, od katerih je zavarovanec plačeval prispevke. Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju /ZPIZ-2/ (Uradni list RS, št. 96/2012 in 39/2013) se pokojninska osnova, od katere se odmeri starostna in invalidska pokojnina, praviloma določi na podlagi mesečnega povprečja prejetih plač oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so bili obračunani prispevki, v katerihkoli zaporednih 24 letih zavarovanja po 1.1.1970, ki so za zavarovanca najugodnejša. V prehodnem obdobju se bo obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove podaljševalo postopoma za eno leto letno, začenši z 19 leti v letu 2013, 20 leti v letu 2014, leta 2018 pa bodo osebi, ki se bo želela upokojiti, pokojnino izračunali na podlagi najugodnejših zaporednih 24 let. Zaradi medsebojne primerljivosti osnov iz prejšnjih let zavarovanja, se le-te pri izračunu pokojninske osnove preračunajo z valorizacijskimi količniki na raven povprečne plače na zaposleno osebo, izplačane za leto 2012. Valorizacijske količnike določa vsako leto na novo minister, pristojen za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
Dodatno je potrebno pojasniti, da bo z novim načinom izračunavanja pokojnine ustavljeno nadaljnje zniževanje višine pokojnin, upokojencem pa bodo zagotovljene dostojne pokojnine. Hkrati bo v pokojninski sistem vpeljana večja pravičnost v skladu z načelom večje povezanosti vplačil in izplačil. Višina pokojnine bo bolj kot do zdaj odvisna od vplačanih prispevkov, v pokojninsko dobo pa se bodo štela samo obdobja, za katera so bili plačani prispevki.
Višina pokojnine je tako odvisna od višine pokojninske osnove in višine prispevkov, ki jih je posameznik vplačeval v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pa tudi od dolžine dopolnjene pokojninske dobe. Dolžina dopolnjene pokojninske dobe pogojuje višino odstotka, ki se uporabi za odmero starostne pokojnine, le-ta pa se razlikuje glede na spol zavarovanca. Višina vplačanih prispevkov je odvisna od višine osnove, kar pomeni, da mora oseba z višjo osnovo plačati tudi višje prispevke. Izhajajoč iz navedenega menimo, da medsebojna primerjava različnih pokojnin ni ustrezna, želeli pa bi tudi poudariti, da pokojninsko in invalidsko zavarovanje temelji na zavarovalniškem principu, kar v osnovi pomeni, da se pravica do pokojnine in druge pravice iz naslova minulega dela priznavajo na temelju vplačanih prispevkov in minulega dela ter da mora obstajati sorazmernost med vplačanimi prispevki in prejemki iz sistema. Navedeni predlog, po katerem bi zvišali pokojnine, nižje od 600 eurov, bi tako rušil temeljna načela, ki so inkorporirana v pokojninskem sistemu.
Ob tem pa je potrebno dodati, da sistem pokojninskega zavarovanja vendarle ni čisti »zavarovalniški« sistem, temveč gre za sistem, ki temelji tudi na načelih vzajemnosti in solidarnosti. To sta načeli, ki posameznikom, ki so sicer 40 let vplačevali v sistem, vendar pa so imeli v svojem aktivnem obdobju zelo nizke plače, zaradi česar s svojimi vplačili ne bi dosegli niti minimalne pokojnine, omogoča, da se upokojijo z dostojno pokojnino, ki pri teh posameznikih nastopa v funkciji socialnega korektiva. Zaradi načela solidarnosti ali redistribucije se tem zavarovancem torej zagotavljajo višje pravice, kot bi jim šle glede na plačane prispevke. Za razliko, ki jo te osebe prejmejo med pokojnino, ki bi ustrezala njihovim prispevkom in pokojnino, ki jo garantira obvezni (javni) pokojninski sistem, je potrebno zagotoviti finančna sredstva, ki pa gredo deloma v škodo posameznikom, ki so 40 let plačevali prispevke, ki presegajo najvišjo pokojninsko osnovo, deloma pa v breme države. Ker je v slovenskem javnem pokojninskem sistemu višina pokojnine z zakonom omejena tako navzdol kot navzgor in je najvišja pokojnina preko najvišje pokojninske osnove limitirana s 4-kratnikom najnižje pokojninske osnove, se vsa finančna sredstva, ki jih ti posamezniki s prispevki preplačajo, prerazporedijo znotraj sistema in z vidika posameznika nastopajo kot davčni odtegljaj. Ker pa ne glede na navedeno še vedno zmanjka finančnih sredstev za izplačilo vseh pravic, ki se financirajo iz javnega pokojninskega sistema, razliko doplača država. Osebe z višjimi dohodki tako v skladu s solidarnostnim načelom zagotavljajo sredstva za osebe z nižjimi dogodki tekom aktivne dobe, kar prispeva k višji socialni varnosti upokojencev. Sistem obveznega pokojninskega zavarovanja je tako tudi solidarno naravnan, vendar pa ne gre spregledati, da gre za sistem na podlagi zavarovanja, v katerem mora biti do določene mere spoštovana tudi višina prispevka posameznika med aktivno dobo.
www.zurnal24.si/slovenija/nov-nacin-usklajevanja-pokojnin-439187
www.dnevnik.si/novice/slovenija/s-polno-pokojnino-ob-nadaljevanju-dela-ne-bo-nic-2721926/
V Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) 57. člen določa, da so pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, med njimi tudi pokojnine, osebne pravice in praviloma niso predmet odtujitve, prenosa ali izvršbe. Z zakonom je zagotovljeno, da je pokojnina nedotakljiva.
Tako piše v zakonu. V praksi pa je to drugače. Nekdo je dal nalog, da se osebi, ki še dela, pokojnino jemlje. Kdo je lahko dal tak nalog v državi, ki naj bi bila pravna in socialna?
Če ste obvezno vključeni v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjujete pogoje za starostno pokojnino, se vam bo od dneva izpolnitve pogojev izplačevalo 40 odstotkov starostne pokojnine, do katere bi bili upravičeni, če bi se na ta dan upokojili, vendar največ tri leta. Po treh letih se začne po uradni dolžnosti izplačevati 20 odstotkov starostne pokojnine, če ste še vedno obvezno vključeni v obvezno zavarovanje za polni delovni ali zavarovalni čas. Te osebe so tri leta prikrajšane za 60% pokojnine in nato 80% zadnji dve leti.
Upokojeni osebi, ki dela 2 uri dnevno, vzamejo 25% pokojnine. Če dela 4 ure dnevno, ji vzamejo 50% pokojnine. Če pa dela 7 ur dnevno, ji pustijo 12,5% pokojnine.
Nečesa podobnega v drugih državah ne poznajo. Na spletni strani Omrežje e-seniorji 55+ so objavljene povezave na zadevne predpise 25 držav, ki tovrstne podatke objavljajo na spletni strani (Nedotakljivost pokojnine v državah, ki so upokojencem prijazne, 30.10.2024).
Kdo je predlagal, da se osebam, ki še delajo, jemlje pokojnina?
Kateri organ in kdaj je sprejel predpis, da se osebam, ki še delajo, jemlje pokojnina?
Kje je predpis objavljen?
---------- Posredovano sporočilo ----------
Od: SOJ
Datum: četrtek, 5. december 2024
Spoštovani,
pošiljamo vam odgovore na vprašanja, ki se nanašajo področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
2. Skupno število prejemnikov pokojnin v R Sloveniji za leto 2024?
Podatke o uživalcih pokojnin naš zavod vsak mesec objavi v publikaciji Mesečni statistični pregled, ki je dostopna na povezavi: www.zpiz.si/cms/content2019/-mesecnistatisticnipregled-koledar-objav
Zadnji podatki, o katerih sprašujete, so objavljeni v Mesečnem statističnem pregledu OKTOBER 2024 na strani 3.
8. Število upokojencev, ki prejema pokojnino, ki je nižja od 500 EUR?
Podatki o intervalih bruto zneskov pokojnin so objavljeni v Mesečnem statističnem pregledu OKTOBER 2024 v preglednici na strani 12.
9. Število upokojencev oz. pokojnin za izjemne dosežke na področju umetnosti ter njihova višina?
Decembra 2023 je bilo v OR 108 uživalcev izjemnih pokojnin, mesečni znesek obveze je bil 58.854,31 eur. Ločenih podatkov o pokojninah za izjemne dosežke na področju umetnosti ne vodimo.
Lep pozdrav / Kind Regards
Anja Micevski
Služba za odnose z javnostmi
Služba za odnose z javnostmi | Public Relations Service
Vodstvo zavoda | Management
E: javnost@zpiz.si
T: +386 1 47 45 175, +386 1 47 45 155
Od:
Datum: petek, 6. december 2024
Spoštovani!
Pošiljamo vam odgovore na tista vprašanja, ki sodijo v pristojnost SURSa.
Glavni/aktualni kazalniki so objavljeni na vstopni spletni strani Statističnega urada in se redno posodabljajo: www.stat.si/statweb.
Iz vsakega kazalnika vodi povezava v podatkovno bazo SiStat, kjer je na voljo več podatkov za daljše časovne serije:
§ Brezposelnost (SURS spremlja anketno, ki je mednarodno primerljiva, če želite registrsko je vir Zavod za zaposlovanje): pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0762003S.px
§ Inflacija: pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/H281S.px/
§ Rast BDP: pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0300220S.px
Osnovni kazalniki iz raziskovanja Življenjski pogoji so strnjeno prikazani v naslednji tabeli: pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/H153S.px. Podrobneje pa v številnih tabelah v podatkovni bazi SiStat: pxweb.stat.si/SiStat/sl/Podrocja/index/53/kakovost-zivljenja/. Zadnji razpoložljivi podatki so na voljo za leto 2023. Podatki za leto 2024 bodo znani februarja 2025.
Za podatke o pokojninah in prejemnikih pokojnin se prosim obrnite na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kakor nam je znano tudi Zavod precej podatkov objavlja na svoji spletni strani: www.zpiz.si/cms/
Za dodatna pojasnila smo vam na voljo.
Želim vam lep dan,
Renata Rejec
_____________________________
mag. Renata Rejec
Statistični urad Republike Slovenije
Oddelek za odnose z uporabniki
gp.surs@gov.si
tel. 01 241 64 04
www.stat.si
FB: @StatSlovenija
TW: @StatSlovenija
IG: @stat_slovenija
www.dnevnik.si/mnenja/odprta-stran/nepreslisano-marijan-papez-generalni-direktor-zavoda-za-pokojninsko-zavarovanje-2703890/
vecer.com/v-soboto/intervju-marijan-papez-ni-prav-da-toliko-ljudi-uporabi-most-do-upokojitve-10370374
si.bloombergadria.com/ostalo/splosno/69710/izracun-pokojnine-koliko-denarja-si-lahko-obetate/news
Most do upokojitve: Prijava na zavodu za zaposlovanje ni predupokojitvena pravica
www.dnevnik.si/novice/slovenija/prijava-na-zavodu-za-zaposlovanje-ni-predupokojitvena-pravica-2702913/
Delavci, starejši od 58 let in z zavarovalno dobo več kot 28 let, imajo pravico, da so 25 mesecev prijavljeni na zavodu za zaposlovanje oziroma toliko časa prejemajo denarno nadomestilo. Seveda pod pogojem, da zaposlitve niso izgubili po svoji volji ali krivdi. Nobena skrivnost ni, da nekateri to pravico izkoristijo ob koncu delovne kariere in na tak način na zavodu počakajo na upokojitev.
Kdo pa je te vplačane prispevke vplačal in kdaj, v bivši jugi, ali po osamosvojitvi? Je kar velika razlika, če to še ne veste? Tukaj imam en primer: 1981 pov. val. plača = 702.53 EUR,
1990 pov. val. Plača =623.22 EUR, 1991 pov. val. plača =454.80 EUR, 2010 pov. Val. Plača =367.24 EUR. Toliko okrog tega, to je plača delavca v tovarni! Informativni izračun, za ta primer delavca, ki je delal 40 let stalno na normi v tovarni, je naslednji: 439.24 EUR na mesec? Tukaj se lepo vidi, da so takoj po osamosvojitvi razbremenili delodajalce na račun delavcev, zato je sedaj takšen izračun. Če sem se kaj zmotil, me popravite.
In smo spet pri dvigu stroškov za gospodarstvo, posledica je manjša konkurenčnost in večja brezposelnost.
Kakršna so vplačila v pokojninsko blagajno, takšna so lahko tudi izplačila. Že pri trenutni višini pokojnin moramo iz proračuna krpati luknje v pokojninski blagajni.
Dvig bi le še povečal primanjkljaj.....za višje pokojnine bo potrebno ali podaljšati delovno dobo in dvigniti upokojitveno starost, ali pa zvišati stopnjo prispevkov za pokojnino.