3. 6. 2013
Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor
z uvedbo vinjetnega sistema cestninjenja kot pavšalnega plačila cestnine za osebna vozila leta 2008 smo odpravili razlike, ki so pri cestninjenju osebnih vozil obstajale pred uvedbo vinjet, ko so morali uporabniki primorskega dela avtoceste, to je od Ljubljane do Kopra, plačati vsak prevožen kilometer, medtem ko so bili uporabniki s posameznih območij privilegirani, ker posamezni odseki avtocest niso bili cestninjeni (npr. ljubljanska obvoznica, cestni odsek med Škofijami in Semedelo, mariborska obvoznica). S tem je bil narejen prvi korak k pravičnejšemu cestninjenju osebnih vozil, medtem, ko določene razlike še vedno obstajajo pri cestninjenju tovornih vozil. Slednje iz razloga, ker z uvedbo vinjetnega sistema cestninjenja in načrtovane uvedbe elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku za tovorna vozila, gradnja dodatnih cestninskih postaj, na katerih bi cestninili tovorna vozila na cestnih odsekih, ki trenutno niso cestninjeni, ni ekonomsko upravičena. Po uvedbi elektronskega cestninskega sistema, ki bo temeljil na načelu plačila po prevoženi razdalji, cestninske postaje ne bodo več potrebne, zato bodo postopoma odstranjene. Tako Ministrstvo za infrastrukturo in prostor kot tudi družba DARS d.d., ki je zadolžena za operativno vzpostavitev elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, svoje napore usmerjata v čimprejšnjo vzpostavitev elektronskega cestninskega sistema, katerega vzpostavitev je predvidena v letu 2015.
V kolikor bi z namenom izenačitve dveh povsem ločenih cestninskih sistemov za osebna in tovorna vozila ponovno izvzeli iz vinjetnega sistema cestninjenja posamezne cestne odseke (npr. ljubljansko obvoznico), bi to pomenilo, da bi zopet vzpostavljali sistem cestninjenja, ki je bil v uporabi pred letom 2008 in ki je bil bistveno nepravičnejši od današnjega, saj bi bili uporabniki s posameznih območij zopet privilegirani. Slednje pa je v današnjem času nesprejemljivo.
Zavedamo se dejstva, da trenutno tovorna vozila na posameznih odsekih ne plačujejo cestnine, vendar je takšnih odsekov na srečo malo. Eden od takih odsekov je tudi ljubljanska obvoznica, vendar zgolj za tiste uporabnike, ki z vožnjo začnejo znotraj ljubljanske obvoznice, vsi drugi uporabniki, ki prihajajo s štajerske, gorenjske, dolenjske ali primorske strani, pa na cestninskih postajah pred ljubljansko obvoznico plačajo cestnino tudi za uporabo te obvoznice.
Naj poudarimo, da si tudi mi želimo čimprejšnje vzpostavitve elektronskega cestninskega sistema za tovorna vozila, saj bomo s tem odpravili anomalije trenutno veljavnega cestninskega sistema, poleg tega pa tudi družbi DARS d.d. zagotovili dodatna finančna sredstva iz naslova cestninjenja trenutno necestninjenih cestnih odsekov. Kot že rečeno, je v trenutni situaciji gradnja dodatnih cestninskih postaj ekonomsko neupravičena, saj prilivi, ki bi jih dobili s cestninjenjem necestninjenih odsekov, ne bi presegali finančnih sredstev, ki bi jih bilo potrebno nameniti za njihovo gradnjo.
Naše avtoceste oz. stroške za njeno gradnjo in vzdrževanje bi lahko v celoti pokril tranzit. Ali je bila ta študija kdaj narejena in objavljena? V njej je seveda treba upoštevati, kolikšen delež je pri izgradnji avtocest odcurljal v privatne žepe oz. so nastali stroški posledice hudih neracionalnosti pri gradnji. Letna vinjeta v Švici znaša...... , da ne boste verjeli, kar sami preverite. Uporaba AC v Nemčiji je zastonj. Kdo tam to financira, od kod sredstva za vzdrževanje? Kakšen nivo strokovnosti bo morala doseči "stroka", da bo naposled ugotovila, da je elektronsko cestninjenje mnogo dražja oblika prenosljivih vinjet?
Ni mi všeč, da moram pri dveh avtomobilih, od katerih je eden star džip, ki ni namenjen stalnim vožnjam po AC, kupiti dve vinjeti, za tistih 5x ko se peljem po AC. Na drugo vinjeto bi bil lahko kakšen popust, če imaš dve vozili registrirani na svoje ime.
Država naj uredi elektronko cestninjenje na avtocestah in vseh državnih cestah, domača vozila , ki bi ob registraciji plačala cestno takso, bi imela n.pr. 30% popust, ostali bi plačali v celoti. Višina se letno računa glede na višino kreditov in stroškov. Bilo bi pošteno in nič privilegijev.
Predlog je smešen, da ne rečem še kaj hujšega...
Tovorna vozila plačujejo cestnino na cestninskih postajah in to približno 0.5€/km če se ne motim. Seveda odvisno od kategorije več oz. manj.
Rad bi videl nekoga s tovornim avtom, ki se vozi samo po "obvoznici" ali pa iz Maribora v Slovensko Bistrico.....
Očitno predlagatelj ne razume, da tovorni avto samo v eni "furi" čez Slovenijo plača več, kot pa osebni avto za celoletno vinjeto..
Seveda sem proti...
Ali si res želite na obvoznici 10 hišic, kjer boste morali upočasniti na 40, in se bodo ob konicah nabirale večkilometerske kolone?
Ne gre za hišice ampak zato, da se izvzame iz seznama (kjer je potrebna vinjeta) obvoznice okoli mest -torej ni nobene potrebe po hišicah!
Očitno niste razumeli poante - osebni avto plača za uporabo, kamionar, ki naredi več škode na cesti pa za ISTO cesto ne.
Dobro razumem predlog. Govori o tem, da ni pošteno, da se tovornjaki vozijo brezplačno, vi pa morate plačati. Rešitev tega problema je, da se tudi tovornjakom zaračuna vožnja po teh cestah.
Vi bi pa seveda radi, da se po hitrih cestah in avtocestah v Ljubljani vozite brezplačno. Kar ni ravno pošteno do uporabnikov ostalih avtocest in hitrih cest v Sloveniji.
Ali nimamo morda istega problema, ko se tovornjak iz Maribora v Sl.Bistrico pelje zastonj, avtomobil pa mora imeti vinjeto? Naj torej tudi ta avtocestni odsek izvzamemo iz sistema cestninjenja?
Kolikor vem obvoznic na teh seznamih ni. So le avtoceste (južna obvoznica) in hitre ceste (severna obvoznica).
Tako je "problem" dejansko v tem, da na obvoznicah ni hišic za plačevanje. Ampak raje ne dajajte idej, da se ne bo kak genialec v vladi spomnil še tam postaviti postaje za plačevanje cestnine.
Če pa se ukine obvezna vinjeta samo za ljubljansko obvoznico, se pa lahko začne razburjati še polovica Slovenije, da potemtakem tudi njihova "avtocesta" in/ali "hitra cesta" ne sme biti na seznamu.