17. 5. 2013
Odziv Ministrstva za finance
1. Povečanje stopenj davka na dodano vrednost (DDV)
V skladu s sprejeto odločitvijo Vlade, ministrstvo za finance pripravlja ukrep, s katerim bo s 1. julijem predlagalo dvig splošne stopnje za 2 odstotni točki, iz 20 na 22% in dvig nižje stopnje za 1 odstotno točko, iz 8,5 na 9,5%. Ocenjeno je bilo, da naj bi predlagano povečanje stopenj DDV pomenilo na letni ravni za 250 mio evrov višje prihodke iz naslova DDV.
Navedeni ukrep, skupaj z drugimi predvidenimi davčnimi ukrepi Vlade za konsolidacijo javnih financ so načrtovani tako, da po našem mnenju ne bodo povzročili izrazitih negativnih posledic na konkurenčnost oziroma na ponoven zagon slovenskega gospodarstva.
2. Davčne blagajne
V svetu ni enotnih stališč o smotrnosti uvedbe davčnih blagajn. Večina držav jih ne predpisuje, kar pa ne pomeni, da so te države zato manj učinkovite pri pobiranju davkov in zmanjševanju davčne vrzeli.
Pri davčnih blagajnah je osnovno vprašanje, kako na sprejemljiv način zagotoviti pravilnost podatkov v poslovnih knjigah, ki se hranijo v elektronski obliki. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v zvezi s tem pred kratkim objavila poročilo, ki celovito obravnava pojav brisanja računov in prirejanja prometa davčnih zavezancev ter ukrepe za izboljšanje stanja na tem področju. Poročilo je dostopno na spletni strani: http://www.oecd.org/ctp/crime/ElectronicSalesSuppression.pdf
OECD predlaga davčnim organom, da so aktivni na tem področju in o nevarnostih obveščajo vse deležnike, pripravijo ukrepe zoper tovrstne utaje in usposobijo inšpektorje za odkrivanje in preiskovanje (e-revizija) tovrstnih kaznivih dejanj. Pri tem je potrebno preučiti možnosti sprejetja zakonodaje, ki bi določala kot kaznivo dejanje posest, uporabo, izdelavo in prodajo naprav, ki omogočajo naknadno brisanje prometa.
Pri odločanju o uvedbi davčnih blagajn se postavlja osnovno vprašanje, če stroški uvedbe novega sistema odtehtajo pričakovane koristi. Pri davčnih zadevah je zelo pomemben podatek o stroških pobiranja davkov, tako države (davčne uprave), kot davčnih zavezancev. Obračunavanje in plačevanje davkov načeloma davčnim zavezancem ne sme povzročati prevelikih dodatnih stroškov. Vsaka nova naložba mora zagotavljati merljive pozitivne učinke, za kar pa pri davčnih blagajnah ni zanesljivih dokazov.
Davčne blagajne ne odpravljajo problema neizdajanja računov. V državah, kjer imajo davčne blagajne, tudi po njihovi uvedbi ugotavljajo, da zavezanci še naprej uporabljajo blagajne, ki ne delujejo v skladu s tehničnimi zahtevami za davčne blagajne in prek njih zaračunavajo tisti del prometa, za katerega želijo, da bi ostal prikrit. Prav tako ugotavljajo, da zavezanci, kljub davčnim blagajnam, računov ne izdajajo. Podatki o neprijavljenem prometu tako ostajajo davčnim organom še vedno prikriti in jih morajo pridobiti na terenu s klasičnim inšpekcijskim nadzorom.
Za izboljšanje stanja na obravnavanem področju je ključno seznanjanje vseh deležnikov o ustreznih načinih za shranjevanje podatkov v elektronski obliki in tveganjih, ki se pojavljajo v zvezi s tem. Poleg davčnih zavezancev so najpomembnejši deležniki na tem področju ponudniki in proizvajalci strojne in programske opreme za registrske blagajne. Že obstoječi davčni predpisi določajo, da morajo davčni zavezanci uporabljati tehnologijo in postopke, ki v zadostni meri onemogočajo spremembo ali izbris podatkov. Z zadnjo novela Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 94/2012) so se določbe o hranjenju in varovanju podatkov v elektronski obliki še natančneje opredelile. Zavezanec za davek ne sme imeti ali uporabljati računalniškega programa ali elektronske naprave, ki omogoča brisanje, prilagajanje, popravljanje, razveljavljanje, nadomeščanje, dodajanje, skrivanje ali kakršno koli drugačno spreminjanje katerega koli zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe izvornih podatkov in vseh poznejših sprememb. Zavezanec za davek mora zagotoviti izpis izvornih podatkov in vseh sprememb izvornih podatkov, če je do takih sprememb prišlo. Proizvajalec oziroma dobavitelj oziroma vzdrževalec računalniškega programa, elektronske naprave ali informacijskega sistema ne sme zavezancem za davek zagotoviti ali omogočiti uporabe računalniškega programa, elektronske naprave ali informacijskega sistema, ki v trenutku prodaje, predaje v uporabo ali namestitve omogoča brisanje, prilagajanje, popravljanje, razveljavljanje, nadomeščanje, dodajanje, skrivanje ali kakršno koli drugačno spreminjanje katerega koli zapisa, shranjenega v informacijskem sistemu, napravi ali na drugem mediju, brez hrambe izvornih podatkov in vseh poznejših sprememb.
3. Omejitve pri poslovanju z gotovino
Države zelo različno urejajo gotovinsko poslovanje, vendar praviloma ne dopuščajo nenadzorovanega gotovinskega poslovanja, kadar gre za večje zneske (največkrat nad 10.000 ali nad 15.000 evri). V Sloveniji imajo predpisi, ki urejajo gotovinsko poslovanje za poslovne subjekte, dolgo tradicijo. Z zakonom o agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, revidiranje in informiranje (Uradni list RS, št. 48/1994) je dobil minister za finance pooblastilo za predpisovanje pogojev in načinov vplačil, razpolaganja in plačevanja z gotovino. Zatem je to področje urejal Zakon o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 30/2002) in na njegovi podlagi sprejet Pravilnik o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu, ki je določal, da morajo poslovni subjekti nakazovati plačila nad 100.000 tolarjev na transakcijske račune. Od leta 2006 ureja to področje Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/2006). S pravilnikom o izvajanju zakona o davčnem postopku je bila do konca leta 2011 splošna omejitev poslovanja z gotovino za poslovne subjekte določena pri 420 evrih. S spremembo pravilnika (Uradni list RS, št. 101/2011) se je ta znesek konec leta 2011 znižal na 50 evrov in nato se je spomladi 2012 ponovno dvignil nazaj na 420 evrov. Zakon o davčnem postopku in Pravilnik o izvajanju zakona o davčnem postopku določata tudi obvezno nakazovanje dohodkov iz delovnega razmerja, razen pokojnin, nadomestil in drugih dohodkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja na transakcijske račune prejemnikov.
Od naših sosed ureja na podoben način gotovinsko poslovanje le Italija, kjer omejujejo gotovinsko poslovanje pri zneskih nad 1.000 evrov. O podobnih ukrepih razmišljajo ali pa so jih že uvedle tudi Belgija, Bolgarija, Grčija in Španija.
V Ministrstvu za finance preučujemo različne možnosti ureditve gotovinskega poslovanja z vidika zmanjševanja administrativnih omejitev in svobodne izbire poslovnih subjektov, ob hkratnem zagotavljanju preglednosti in verodostojnosti poslovanja.
4. Omejitev plačilnih rokov na največ 30 dni
Omejitev plačilnih rokov ureja Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/2012; v nadaljevanju: ZPreZP-1), ki določa, da plačilni rok med gospodarskimi subjekti ne sme biti daljši od:
- 60 dni od dneva prejema računa,
- 60 dni od dneva prejema blaga ali opravljene storitve, če račun ni bil prejet ali pa je dan prejema računa sporen, – 60 dni od dneva prejema blaga ali opravljene storitve, če je dolžnik prejel račun, preden je prejel blago ali je bila storitev opravljena, ali – 60 dni od dneva pregleda blaga ali storitve, če je dogovorjen ali zakonsko predpisan pregled blaga ali storitve ter je dolžnik prejel račun pred dnevom pregleda.
Če rok plačila obveznosti dolžnika ni dogovorjen, mora dolžnik svojo denarno obveznost izpolniti v 30 dneh od dneva, ko je prejel račun.
Če rok plačila obveznosti ni dogovorjen, dolžnik pa računa ni prejel, mora svojo obveznost izpolniti:
- v 30 dneh od dneva, ko je prejel blago ali je bila opravljena storitev, če račun ni bil prejet ali pa je dan prejema računa sporen, – v 30 dneh po prejemu blaga ali opravi storitve, če je dolžnik prejel račun, preden je prejel blago ali je bila opravljena storitev, ali – v 30 dneh od dneva pregleda blaga ali storitve, če je dogovorjen ali zakonsko predpisan pregled blaga ali storitve ter je dolžnik prejel račun pred dnevom pregleda.
ZPreZP-1 nadalje še določa, da je izjemoma dogovorjeni rok za plačilo lahko daljši od 60 dni, če je dolžina roka dogovorjena pisno in tak rok ne pomeni očitno nepravičnega dogovora.
ZPreZP-1 je razveljavil ZPreZP (Uradni list RS, št.18/11), ki je kot najdaljši plačilni rok določal 120 dni. Do spremembe je prišlo na predlog zainteresirane javnosti, ki je nasprotovala administrativnemu določanju dolžine plačilnih rokov.
Ne glede na navedeno pa velja, da je 30 dni najdaljši dovoljeni plačilni rok za javne organe. Med javne organe spadajo tudi druge javne osebe. Le te definira tretji odstavek 6. člena ZPreZP, ki pove, da med druge javne osebe spadajo tudi nekatere osebe zasebnega prava, ki so v državni ali občinski lasti.
Popolnoma se strinjam z večjim nadzorom , vendar se to v tem času da drugače na preprostejši način boljše rešiti ! Vsi vemo da je gospodarstvo v velikih težavah in bi uvedba davčne blagajne pomenila velik strošek za marsikateri firmo oz. s.p.-je . Veliko bolj smotrno bi bla uvedba pavšalnega davka za vse in to res za vse ! Mislim, da je boljše odpraviti čim več birokracije in zadevo na enostaven način urediti ! Z uvedbo davčnih blagajn bodo nasrkali spet samo eni in to tisti katerim itak ostane najmanj !
Z pavšalnim davkom bi pobrali veliko več davka , ker bi potem tudi vsi sladoledarji,kebabovci,frizerji,čvetličarji,mehaniki ,kmečki turizmi in še bi lahko našteval tudi prispevali v blagajno . Pri uvedbi d.blagajne bi ti isti spet bili izločeni in bi itak delali brez računov kot sedaj ! Ko bom kje za sladoled dobil račun z obračunanim davkom bom verjetno umrl od smeha ! Zato pa predlagam PAVŠALNI DAVEK in sem absolutno proti davčnim blagajnam ker niso poštene do vseh ! Hvala
S samo uvedbo davčnih blagajn se ne strinjam to pa iz preprostega razloga, ker je to potuha in podpiranje nedelovanja pravne države, kakor tudi, da s tem udariš po ta malih. Dejstvo je, da so blagajne v uporabi v maloprodaji s fizičnimi osebami, medtem ko pa takšnih davčnih blagajn med pravnimi osebami, kjer se posluje z virmani ni, čeprav se prav tu izvede največ davčnih utaj.
Z uvedbo davčnih blagajn Slovenije ne bomo rešili je pa res, da bi pa bistveno udarili po revnih neposredno s povečevanjem stroškov in posredno z nenormalnih kaznovanjem, saj država v tej zvezi ne pozna postopnosti.
Za uvedbo davčnih blagajn se strinjam, tud plačevanje na TR bi bilo nujno nad 50,00 €, ker bi bilo tu več dela, pa zmanjšati drugo papirologijo.
Imam občutek, da ste vsi, ki zahtevate davčne blagajne, iz javnega sektorja. Za enoosebne družbe, sp-je, samostojne fizične osebe je že tako preveč papirologije, zakonodaja se kar naprej spreminja, uvedba davčnih blagajn pa bi predstavljala dodatno delo in strošek. Tudi če gre npr. 300 eur za nakup blagajne v stroške zasebnika, jih je treba vseeno ZASLUŽITI. Pa naj da vsak iz javnega sektorja 300 eur iz svoje plače - boste skočili vsi v luft od razburjenj (a npr. v javnem sektorju bi lahko vsem uvedli gps sledilnik - pa da se vidi kje hodijo in kakšne zasebne opravke naredijo v službenem času).
Kar naprej se predpostavlja, da zasebniki ne prispevajo dovolj v državno blagajno (beri: goljufajo). Pozabljate pa, da zasebniki npr. en mesec in pol nimajo nadomestila za bolovanje. Pa prekvalificirajte torej vse zaposlene v s.p., prihranili bi ogromno denarja (večina bolovanj, dopusti, malice, izobraževanja bi odpadla), če se vam zdi, da je vsem zasebnikom-privatnikom tako z rožicami postlano.
Predvsem pa je dolžan tudi kupec zahtevati račun. Za Italijo vem, da te doleti fajn kazen (cca 100 eur) če prideš iz trgovine brez računa in te ustavi inšpektor.
NUJNO bi morali uvesti davčne blagajne gostincem, frizerjem,prodajalci na stojnicah,...
Žal pa pri nas znajo dodatno obdavčiti že obdavčeno! (cedularna obdavčitev prihodkov od oddajanja )
Cedularna obdavčitev ni dodatno obdavčenje že obdavčenega.....ampak izenačitev davka, ne glede na ostale dohodke osebe, ki oddaja nepremičnino (če govorite o tem) v najem.
Ali je bilo oddajanje nepremičnine že sedaj obdavčeno ali ne?? Zdaj po novem želijo le še več davka!! Sicer sem to dopisal samo kot dodaten komentar na moj prvi stavek, ko še vedno trdim, da so davčne blagajne NUJNE !!
Država naj bo hvaležna, da se kdo sam preživi in ne uporablja socialnih transferjev. Sem za poenostavitev sistema. Nujno uvesti pavšale za male podjetnike in samozaposlene. Zmanjšati papirologijo. Za manjše podjetnike in samozaposlene tako poenostaviti računovodstvo, da ga lahko vodi vsak sam. Davčne blagajne za seboj potegnejo kup stroškov. kdo bo to financiral? Tisti gostinec ali frizer, ali krovec, ali zidar...ki ne prikaže prometa, ga zaradi davčnih blagajn tudi ne bo. Ali bo frizerka na domu nosila s seboj davčno blagajno? Gostinec bo še vedno "na pamet" znal zračunati, brez računa se da dogovoriti tudi z ostalimi. Nesmiseln predlog.
Podpiram obvezno uvedbo davčnih blagajn, tako za male trgovce in gostince, kot za priložnostno prodajo na stojnicah, kjer prodajalci pišejo, ali pa tudi večinoma tudi ne, paragonske bloke. Dnevni zbirnik pa je potem tako ali tako le neka namišljena številka.
Šele po uvedbi davčnih blagajn pa bi lahko razmišljali o pavšalni obdavčitvi malih podjetnikov. V nasprotnem primeru država ne bo dobila NIČ, saj ne bo imela podatka o dejanskem prometu.
Po analizi, ki jo je pred letom ali dvema opravil DURS, predlagam državi, da bi glede na fiskalni učinek davčnih blagajn država lahko sama plačala uvedbo davčnih blagajn, strošek pa bi se ji v zelo kratkem času večkratno povrnil.
Z uvedbo davčnih blagajn ne bi nič bolj obremenili gospodarstva, kar bi za seboj potegnila povišana stopnja DDV.
Mislim, da je izgovor na zasebne frizerke ipd kot argument proti uvedbi davčnih blagajn nesmiseln. Take, ki na tak način okrog prinašajo državo, bi država lahko odkrivala z drugimi postopki.
www.finance.si/8332400/Brez&
Lahko pa zaposlimo še malo več inšpektorjev, da bodo nadzirali vsako frizerko posebej in vsakega gostinca posebej, vsako branjevko, vsako na črno pomalano stanovanje, vsako čistilko...
Davčne blagajne-da. Ampak kaj pomagajo, če ne dobiš računa? Z davčno blagajno ali brez.
Sploh ne rabimo zaposliti dodatnih inšpektorjev .....preprosto se izvede akcija z obstoječimi. Ko bi recimo nekaj 100 gostincev dobilo visoke kazni zaradi neizdajanja, ali pa naknadnega brisanja računov, bi se to razvedelo, in posledično bi bilo takšnega početja veliko manj.
Pa za to, da jih dobiš nekaj 100, sploh ni potrebno veliko časa.....prepričan sem, da če grem en teden vsak dan v en lokal na kosilo ali pijačo, in pustim račune na mizi....čez dva meseca pri vsaj enem od teh lokalov moj račun v sistemu ne bo več obstajal.
Ampak, to bi pomenilo iniciativo na strani ene od inšpekcijskih služb pri nas (tukaj ne bi rad izpostavil samo DURSa, ker so v bistvu ostali inšpektorati še slabši).....to pa vsi vemo, da bi bilo nezaslišano....odzivati se je potrebno zgolj na prijave, in inšpekcijski pregled napovedati vsaj 3 dni pred prihodom.
Se ne strinjam z tvojim predlogom , davčne blagajne vsem ali pa nobenemu ! Vsak obrtnik ali firma ne more poslovati brez davčne blagajne ,če pa se to ne da izpeljati kar se sigurno ne da je pa boljše in sigurno lažje in ceneje določiti pavšalne davke ! S tem ,da niso problem davčni zavezanci , največ pokradejo največji in tisti kateri niso davčni zavezanci ! Ne mi rečti da nekdo vzame lokal v najem ima tri zaposlene plus ostale stroške ne presega 50.000 € kar je minimum za davčnega zavezanca , seveda da ni ko pa izdajo 10 % računov !
Sem za uvedbo pavšalov za male podjetnike do treh zaposlenih in za samozaposlene. Dodatne obremenitve podjetij pri naših južnih sosedih niso prinesle boljših rezultatov. Dvig DDV je dodatno obremenil prebivalstvo. Naši južni sosedje so uvedli nazaj tudi SDK(služba družbenega knjigovodstva), bolj smiselno bi jih bilo posnemati v tej smeri, da bi zopet vzpostavili nadzor nad javno porabo-tu se izgubljajo miljoni in narodno bogatstvo.
Jaz sem že več, kot pred enim letom dal predlog za uvedbo davčnih blagajn, vendar jih to ne zanima preveč. To imajo urejeno že v nekaterih, naših bivših republikah. Očitno nam še gre predobro, to vidimo tudi pri pokojninah, kjer ni potrebno več varčevati. Predlagatelju predlagam, da popravi predlog, ker je res preveč stvari na enem kupu!
Preveč različnih predlogov v enem....z nekaterimi se strinjam, z nekaterimi ne.....ker so v paketu, moram glasovati torej proti.