Nujna sprememba Zakona o igrah na srečo ZIS-C
Predlagam, da Vlada RS takoj pristopi k odpravi neusklajenega, neizvedljivega, nesorazmerenga in nepremišljenih določil v 6. čl. in 107.čl. Zakona o igrah na srečo ZIS-C. Konkretni sporni določili sta: V 6.čl. ZIS-C: »Sprejemanje ali posredovanje vplačil, omogočanje dostopa do spletnih strani oziroma drugih telekomunikacijskih povezav, prek katerih se je mogoče udeležiti spletnih iger na srečo, oglaševanje ali opravljanje drugih storitev v zvezi s prirejanjem iger na srečo za osebe, ki nimajo koncesije vlade, je v Republiki Sloveniji prepovedano.« V 107.čl. ZIS-C: »Če nadzorni organ pri izvajanju nadzora ugotovi, da se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade, lahko ponudniku storitve informacijske družbe naloži omejitev dostopa do spletnih strani oziroma drugih telekomunikacijskih povezav, preko katerih se take igre prirejajo.« S tem se predvideva, da so vse telekomunikacijske povezave, preko katerih je možno na kakršen koli način dostopiti do katerega koli tujega ponudnika avtomatično postanejo predmet pregleda nadzornega organa. Pri temu pa lahko nadzorni organ mimo določil krovnega zakona naloži omejitev, ki tehnično ni izvedljiva, oziroma ne more doseči željenega učinka. Razlogi za odpravo ali takojšnjo spremembo teh določil so sledeči:
- Neusklajenost: Predlog znotraj vlade med posameznimi resorji ni bil usklajen. Glede na javno objavo Ministrstva za visoko šolstvo in znanost (MVZT) z dne 13.1.2010 je edini logičen sklep ta, da je bil Direktorat za informacijsko družbo (DID), ki deluje v okviru MVZT, nad predlogom podobno presenečen, kot je bila presenečena tudi javnost. Najverjetnejša razlaga, zakaj je do tovrstnega presenečenja prišlo pa je ta, da Ministrstvo za finance (MF) predloga sploh ni uskladilo z ostalimi resornimi ministrstvi, oziroma ni pravilno ugotovilo posledice zakona. Torej MG na predstavitvi zakona narobe menilo, da je zakon usklajen, saj svojega dela sploh ni opravilo.
- Neusklajenost: Navedena določba je v nasprotju z že obstoječo zakonodajo. Zakon o elektronskem poslovanju na trgu ZEPT-A v 3. odst. 9. čl. predvideva, da je edini način, da se ustavi ali omejo določeno vrsto prenosa podatkov odredba sodišča. Torej sta zgoraj navedeni določbi neusklajeni s področno zakonodajo, saj predvidevata, da lahko to omejitev pri ponudniku izključnega prenosa podatkov samostojno odredi tudi inšpektor organa za področje, ki sploh ni pristojno za informacijsko družbo ali elektronske komunikacije.
- Neizvedljivost: Navedena določba je tehnično tudi neizvedljiva, saj obstajajo samo tri rešitve ali njihove kombinacije, s katerimi se lahko poskuša doseči preprečitev dostopa do tuje spletne strani, ki se ne nahaja v jurisdikciji Republike Slovenije. Preprečevanje razreševanja naslovov oziroma spremembo DNS odgovorov je možno zaobiti z izbiro tujih DNS ponudnikov ali uporabo lastnega DNS strežnika, namesto operaterjevega. Prvo možnost omogoča in reklamira tudi podjetje Google, druga možnost je običajna praksa v srednjih in velikih podjetjih. Omejevanje neposredne povezljivosti z IP naslovom se da zaobiti z uporabo plačljivih ali pa brezplačnih posredovalnikov in anonimizatorjev prometa. Uporabnikom najlažje dostopen je Tor, s katerim se takšne omejitve popolnoma zaobide, brez kakršnega koli tehničnega znanja s strani uporabnikov. Možnost omejevanja z uporabo DPI tehnologij, pa je primarno omejena na nešifrirane komunikacije, ko pa se začne uporabljati varen dostop do spletnih strani (t.i. https ali SSL protokol), oziroma sistem za anonimizacijo, ki podatke med transportom šifrira. Zaradi vseh teh popolnoma tehničnih razlogov je določba v svojem bistvu neizvedljiva.
- Nesorazmernost: Navedena določba je zaradi stranskih posledic poskusa izvedbe nesorazmerna. V primeru omejevanje ali izbire DNS odgovorov ter v primeru omejevanja komunikacije z določenim IP naslova, se s tem prepreči ne samo spleten dostop do igre na srečo, temveč tudi vse ostale komunikacije, ki potekajo preko tega poimenskega naslova, s čemer se preseže obseg morebitne odredbe, saj se začne brez pravne podlage omejevati podatke na način, ko operater oziroma ponudnik storitve izključnega prenosa začen izbirati podatke in se s tem izpostavi odgovornosti za vsebino prenešenih podatkov. Uporaba DPI tehnologij za pregledovanje vsebine komunikacij in avtomatizirano odločanje na podlagi tako zbranih podatkov, pa bi predstavljalo kršitev 5. odst. 103. čl. Zakona o elektronskih komunikacijah ZEKom-B, ki eksplicitno našteva primere in način na katerega sme operater nadzorovati ali prestrezati komunikacije. V najširšem pojmovanju tajnosti občil, pa je vsako določilo o posegu v to tajnost v nasprotju s 37. čl. Ustave Republike Slovenije, če ni nujno potrebno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost držaev - zahteve, ki v tem primeru zagotovo niso izpolnjene. Čeprav nazorni organ za izvajanje tega določila - UNPIS te pristojnosti nima, bodo nujne stranske posledica tudi omejitev drugih komunikacij, ki se jih morebitna odredba ne zadeva, ali pa sistemski in sistematičen vpogled v vsebino komunikacij in avtomatizirano odločanje na podlagi le teh. Pri temu pa bo vse tehnične omejitve tudi za laika še vedno enostavno zaobiti, torej svojega cilja, ne glede na povzročeno postransko škodo, ne bo možno doseči, ali pa bo izkupiček minimalen, kar bo glede na povzročeno škodo nesprejemljivo.
Utemeljitev razloga nepremišljenosti, pa se nanaša na javno izjavo direktorja UNPIS v odgovorih na vprašanje časnika Finance, objavljenih dne 18.1.2010:
- Čeprav se gre za vprašanje omejevanja dosegljivosti in dostopnosti posameznih delov omrežja in poseg v svobodo in zasebnost komuniciranja, UNPIS še ne ve kako natančno bodo cenzuro izpeljali. (1. odgovor)
- Čeprav še ne vedo kako bo cenzura izvedena, razmišljajo o preusmeritvi na drugo, dovoljeno stran, kar je sporno iz vidika varstva osebnih podatkov in varstva konkurence na domačem trgu. (1. odgovor)
- Pri pripravi predloga so se posvetovali z bankami in združenjem bank, vendar pa ti niso bili navdušeni nad predlogom spremljanja namena nakazil. UNPIS pa se je prikladno pozabil posvetovati MVZT kot resornim ministrstvom, operaterji ali združenjem operaterjev, ki bi mu lahko posjasnili, da ravno tako niso navdušeni nad takšnim predlogom, kot je bil sprejet. Hkrati pa bi lahko ti predstavniki pojasnili zakaj je razlog nesorazmeren in neizvedljiv, kakor je to pojasnjeno zgoraj. (2. odgovor)
- Kot razlog, da se bankam ne bo vsiljevalo nadzora nad transakcijami komitentov, je bila omenjena tudi višina vložka. Čeprav bo vložek potreben tudi na strani operaterjev, se o temu ni posvetovalo in se ga je v celoti spregledalo. (2. odgovor)
- Kot razlog, da se bankam ne bo vsiljevalo nadzora nad transakcijami komitentov, je bil podano tudi mnenje, da bo še vedno obstajala možnost zlorab, saj je mogoče nov račun odpreti takoj. Pri poskusih blokiranja končnih komunikacijskih točk na internetu je možnost zlorab oziroma enostavnost izogibanja takšnim oviram še lažja, pa je bilo to ravno tako spregledano. (2. odgovor)
- Navedeno je bilo, da ta podjetja razen iger na srečo ponujajo še duge produkte in storitve, zaradi česar je nemogoče nadzirati transakcije. Hkrati pa so spregledali, da lahko te "druge stvari" ponujajo tudi na istih imenskih ali IP naslovih, pri čemer bi blokada nujno povzročila tudi omejitev dostopa do teh produktov in storitev, s čemer se bi kršilo pravni red EU. (2. odgovor)
- UNPIS ve, da nima pooblastila za zbiranje osebnih podatkov, preusmerjanje na alternativne legalne spletne strani, pa bi omogočilo zbiranje osebnih podatkov komurkoli, ki bi nadzoroval te alternativne legalne spletne strani. (3. odgovor)
- UNPIS je ugotovil, da npr. Pošta Slovenije poštne pošiljke ne sme zadrževati ali v njo vpogledovati. Hkrati pa brez posveta in uskladitve s pristojnimi resornimi minstrstvi od operaterjev elektronskih komunikacij zahtevajo natančno to. (4. odgovor)
- UNPIS je pravilno ugotovil, da pri telefoniranju ravno tako nimajo nikakršnih pristojnosti, hkrati pa so spregledali področni zakon (ZEKom-B), ki pri varovanju zasebnosti komunikacij ne ločuje med različnimi vrstami operaterjev komunikacijih omrežij - telefonskih, internetnih ali drugih. (4. odgovor)
Na podlagi vseh odgovorov, ki so bili dani s strani pooblaščene osebe nadzornega organa, je razvidno, da nadzorni celo organ sam, kot pripravljalec osnutka besedila sprememb, nima nikakršnega vpogleda v zakonodajo, ki ureja delovanje informacijske družbe, se sploh ni usklajeval s pristojnim ministrstvom, se ni posvetoval s prizadeto javnostjo in nima niti približno iydelanega predloga kako naj bi vse skupaj sploh delovalo in kakšni bodo stroški vzpostavitve tehnično neuporabnih sistemov. Sistemov, ki jih bo tudi za laike enostavno zaobiti. Vse to se lahko zajame samo v besedo "nepremišljeno". Na podlagi te utemeljitve predlagam, da Vlada RS takoj pristopi k odpravi vseh sistemskih napak, ki so pripeljale do tako slabega predloga in k pripravi popravkov ravnokar sprejetega Zakona o igrah na srečo ZIS-C. Stališče MVZT, DID: http://www.mvzt.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/12023/6430/ Članek Finance: http://www.finance.si/268954/Kako-in-kje-lahko-hazarderje-nadzira-Veliki-brat/rss