Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


ukinitev referenc pri javnem naročanju
 
zana1
Ogledov: 1084
Predlog poslan 20.02.2013
Z odzivom organa 29.03.2013
Zadnja sprememba 18.02.2013 17:52:57

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (5)  

 Pozdravljeni

 

Pred nekaj časa sem začel spremljati javna naročila, ki se razpisana na portalu enaročanje.si.

Že na prvi pogled se mi zdi kot leglo največje korupcije v državi.

Naj omenim samo dve, ki sta mi ostali s spominu.

Za košnjo in spravilo trave je potrebnih 5 primerljivih referenc.

Za čiščenje podrasti pod elektro trasami je potrebna referenca z istega področja.

Kdo razen teh, ki so to že delali lahko v tej državi pridobi? Nihče. In ne mi rečti, da se ti, ki to imajo ne dogovarjajo med sabo.

In še ogromno je tega.

Predlagam ukinitev referenc za takšna banalna dela, ki jih zna vsak kmet. (Ne mislim nikogar žaliti, ampak tako se reče).

Namesto reference naj se zahteva ustrezna bančna ali kakšna druga garancija, ki se lahko ob "nepravilno pokošeni travi"  vnovči.

Menim, da se bi ogromno sredstev prihranilo, ker so mali in novi ponudniki  ter tisti, ki še niso v igri s temi referencami lepo izločeni.

 

Lep pozdrav

 


Ključne besede javna naročila
Kategorija: Davki in finance


Zadnji komentarji:

aktivna | 06.03.2013 | 23:50
Podpiram predlog. Večina razpisov, na katere bi se sicer lahko prijavili podjetniki in mikro ter male družbe, ne se na te razpise ne morejo prijaviti prav zato, ker je v večini potrebno imeti reference v JU. In če podjetje nima "strica" ali "botra" znotraj JU, na nobenem razpisu ne bo uspel in seveda nikoli takšne reference ne bo mogel dobit..... Zelo diskriminatorno določilo!
PCer | 04.03.2013 | 17:18
Merodajne ne smejo biti "reference" (kot se v sedanji praksi razume so to dokaj enostavni podpisani papirji o izvedenem delu brez vsebinske ocene opravljenega dela). Dopustno je le  ocenjevati sposobnost izvajalcev za izvedbo pogodbe. Med kriteriji za ocenitev sposobnosti je lahko tudi preteklo delo (past performance), ne pa neki papirji, kot so reference v slovenski praksi, ki morda iz različnih razlogov niti ne odražajo dejanskega preteklega dela in še manj sedanje sposobnosti izvajalca za izvedbo naročila.

Slovenska in še bolj evropska zakonodaja je dovolj jasna, kaj se sme zahtevati od ponudnikov in česa ne.

Kakršnekoli pretirane zahteve naročnikov v razpisih, najsi bodo to reference, pretirana višina ali trajanje finančnih zavarovanj in garancij, garantni roki, dokazovanje kakovosti, specifikacije in uporaba standardov, kadri ... itd., lahko v nasprotju z namenom naročila nesorazmerno in neupravičeno omejujejo  konkurenco. To je vedno takrat, ko bi izvajalci, ki ne izpolnjujejo teh z namenom naročila nesorazmernih zahtev, povsem zadovoljivo za naročnika  izpolnili potrebe naročnika. 

Vse tovrstne pretirane zahteve naročnikov so neupravičeno omejevanje konkurence in s tem kršitev temeljnih načel evropske in slovenske zakonodaje konkurenčnega prava in predpisov o javnem naročanju. To je kršitev temeljnih načel ne glede na to, ali se pretiranim zahtevam pridružijo v ozadju tudi koruptivni načrti naročnikov ali ne.

Pretirane zahteve naročnikov niso samo kršitev konkurenčnega prava in omejevanje konkurence, ampak tudi  zmanjšuje učinkovitost in gospodarnost javnega naročanja, kar po nepotrebnem in prekomerno povečuje stroške javnega sektorja ter povečuje možnosti za korupcijo, ki dodatno povečuje stroške javnega sektorja.  Na področju javnega naročanja so zato možni dodatni prihranki.

Napačnih ravnanj javnih naročnikov ni možno preprečiti z dodatnim zapletanjem že tako pretirano zapletene slovenske zakonodaje in predpisov o javnem naročanju. Ključ je v poenostavitvi zakonodaje o javnem naročanju, pripravi pripomočkov za javne naročnike  in  v izboljšanju dobre prakse in pravnega varstva (pritožbenih postopkov).  

V nepotrebno in škodljivo dodatno zapletanje zakonodaje o javnem naročanju spada tudi predlagana "prepoved referenc". Namesto tega je  treba sistematično uveljaviti dobro prakso, ki je poznana v svetu in pomagati naročnikom na različne znane načine, tudi s standardnimi in vzorčnimi dokumenti. Pristojne službe ministrstva bi se morale tega že zdavnaj lotiti, to jim je bilo tudi že naloženo vsaj v enem od preteklih zakonov. Te naloge - usposabljanja javnih naročnikov - se do danes zares še ni lotila nobena vlada RS.
robertg | 21.02.2013 | 16:15
Pa prepovejo naj se zahteve po bančni garanciji za resnost ponudbe, strošek min. 200€ za vsakega ponudnika samo zato, da se lahko prijavi na razpis, banke pa služijo. Pa se na mesec javiš na pet razpisov, ponavadi ne dobiš nobenega, si ob 1000€, ter po nekaj neuspelih mesecih propadeš.
DavidS | 21.02.2013 | 22:38
Neka garancija za resnost ponudbe le mora biti.....ali bi raje videli, da bi bilo potrebno kot garancijo deponirati npr. 10% pogodbene cene, kot je praksa pri javnih dražbah?

Se pa strinjam, da so cene bančnih garancij absurdne.
DavidS | 20.02.2013 | 14:23
Se strinjam. Naj se za preverjanje potrebnosti referenc (ker pri nekaterih naročilih vendarle je smiselno zahtevati reference) pooblasti sodišča, in naj bo neupravičeno zahtevana referenca obravnavana kot oblika korupcije. V bistvu bi to moralo veljati za vse zahteve razpisov, ki niso nujno potrebni, in služijo favoriziranju enega ponudnika, ali manjše skupine ponudnikov.