13. 3. 2013
Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo
V vašem predlogu je navedeno, da imate glede na obstoj sodnih zaostankov določen predlog, kako pri pravdnih postopkih, ko upnik toži dolžnika, dati čimprejšnjo zadoščenje upniku.
Konkretno predlagate, da kadar sodišče v enem letu pravde ne zaključi z izdajo sodbe, da naj obveznost plačila utemeljenega tožbenega zahtevka (zaradi prekoračitve razumnega roka sojenja - torej kršitve pravice do sojenja v razumnem roku) preide na Republiko Slovenijo. In da v tem primeru Republika Slovenija v razmerju do dolžnika pridobi regresno pravico ter v nadaljevanju vstopi v položaj upnika (tožnika).
Po našem mnenju je vaš predlog je neutemeljen. Država ne sme tako oblastno poseči v samostojna razmerja med upniki in dolžniki, ki se pravdajo pred neodvisnim sodiščem. Še več, poseg v to razmerje bi pomenil pristransko opredelitev države, da se opredeljuje, da je upnikov zahtevek utemeljen in bi se lahko štel celo za posreden pritisk na odločanje sodišča, kar bi bilo neprimerno z vidika določb Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/07, 66/00, 34/03, 69/04 in 68/06) o delitvi oblasti (drugi stavek drugega odstavka 3. člena), o neodvisnosti sodnikov (125. člen), o neodvisnosti sodišč (prvi odstavek 23. člena) ter Evropske konvencije o človekovih pravicah o neodvisnosti sodišč (prvi odstavek 6. člena) (Pri tem odgovoru Ministrstvo za pravosodje in javno upravo spoštuje tudi "doktrino Kinský" iz sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Kinský proti Češki republiki, št. 42856/06, 9.2.2012; zlasti odstavki 49., 93., 95.-99. in 113.-115. sodbe.).
Prav tako bi tovrsten poseg pomenil, poseg v lastninsko pravico upnika v smislu 1. člena Protokola št 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (varstvo premoženja).
In končno, v primeru, da sodišče razsodi, da je bil upnikov zahtevek neutemeljen, to pomeni, da je država neodgovorno vstopila v postopek, avtomatično sledila upniku in sedaj od dolžnika zahteva povračilo izplačanega, morala pa bi očitno tožiti upnika za neke vrste neupravičeno obogatitev. Jasno je, da takšen sistem ne bi deloval, celo, če bi ga uvedli bi potem sprožil nove pravde pred sodišči, kjer bi nekdanji upnik nastopal v vlogi dolžnika, tožnik bi pa bilo Državno pravobranilstvo.
O vprašanju tožb zoper osebe, ki naj bi bile odgovorne za sodne zaostanke, opozarjamo na precedenčno odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Odločba US, št. Up-695/11, 10.1.2013, zlasti 12. in 13. točka odločbe; objava: Uradni list RS, št. 9/13.) iz leta 2013 glede 26. člena Ustave Republike Slovenije o odškodninski odgovornosti države, ki jo je po našem mnenju razumeti, kot da spreminja domet obstoječega koncepta odškodninske odgovornosti države, zlasti v smislu stališča, da Republika Slovenija odgovarja tudi za protipravno ravnanje, ki ga ni mogoče pripisati določeni osebi ali določenemu organu, temveč državi oziroma njenemu aparatu kot takemu, kot tudi za primere, ko ni individualiziranega odnosa med nosilcem oblasti in prizadetim posameznikom, kot je to npr. v postopkih varstva pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (prvi odstavek 23. člena Ustave Republike Slovenije), ko gre za soodgovornost ne le sodne veje oblasti, temveč vseh treh vej oblasti, torej tudi izvršilne in zakonodajne.
Prav tako opozarjamo na sklep Višjega sodišča v Ljubljani (Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 3736/2007, 1.8.2007) glede odgovornosti sodnikov po prvem odstavku 134. člena Ustave Republike Slovenije, kjer je bilo odločeno, da je po navedeni določbi Ustave absolutno izključena odgovornost nosilca sodniške funkcije za mnenje, ki ga je dal pri odločanju na sodišču - to pa ni le končna odločitev, temveč celota procesnih in materialnopravnih odločitev, ki je pripeljala do končnega rezultata v posamičnem sodnem postopku. Materialna imuniteta torej izključuje neposredno odškodninsko odgovornost sodnikov in pomeni absolutno oviro za začetek pravdnega postopka. (Glejte tudi: dr. Deisinger Mitja, Komentar 134. člena Ustave Republike Slovenije, v: Komentar Ustave Republike Slovenije – Dopolnitev A, ur.: prof. dr. Šturm Lovro, Fakulteta za državne in evropske študije, Ljubljana, 2011, str. 1300-1301)
Zaključno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo poudarja, da menimo, da sodstvo Republike Slovenije potrebuje dodatne spodbude in pomoč za hitrejše sodne odločanje in zato kot ustrezne ukrepe pripravljamo več predlogov novel zakonov s ciljem zagotavljanja učinkovitega delovanja pravne države, kar je zaveza iz 2. člena Ustave Republike Slovenije. Med temi bodočimi zakonodajnimi predlogi so novela Zakona o sodiščih, novela Zakona o sodniški službi ter novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.