Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Zaščita slovenskega jezika

7712 OGLEDOV 39 KOMENTARJEV

Slovenski jezik je ogrožen. Stanje je porazno na vseh področjih. Raven znanja naglo pada. Govorica in pisana beseda sta, kljub dokaj visoki izobrazbeni ravni prebivalstva, pogostokrat spačeni in zlorabljeni, tudi tam kjer tega nebi smelo biti – skoraj v vseh medijih (TV, radio, tisk, pravosodje in posamezni uradi), prevodi navodil za uporabo raznih izdelkov pa so nam lahko le v sramoto. Imena slovenskih pravnih oseb, podjetij, družb in organizacij so večinoma tuja, da o oglasih/reklamah in nepismenosti njihovih tvorcev ne izgubljam besed.

Rabo slovenskega jezika povsod izpodrivajo drugi jeziki (zlasti angleški, nemški in italijanski), kroatizmi in tujke. Če sami ne bomo skrbeli za obstoj in kulturo našega jezika, bodo tujci še manj. S takim ravnanjem smo daleč učinkovitejši od vseh, ki so nas neuspešno poizkušali potujčiti v preteklosti. Enostavno nas je premalo, da bi dopuščali tako uničevanje lastne govorice. Zato je na tem področju nujno potrebno uvesti red in opredeliti kako, kje, kdaj pride v poštev raba tujih jezikov in tujk in kje ne. V Sloveniji je treba zahtevati v prvi vrsti rabo slovenskega jezika. Predlagam tudi sankcije.

Zakon o rabi in zaščiti slovenskega jezika je nujen. Vključiti je potrebno vse pristojne strokovnjake, inštitute in univerze. Tudi imena slovenskih krajev na dvojezičnih ozemljih v Italiji, Avstriji in na Madžarskem je potrebno dosledno pisati in po potrebi govoriti dvojezično (mednarodne pogodbe!), kot to počno drugod, na primer na Južnem Tirolskem, kjer so dvojezična, italijansko-nemška imena v rabi tudi na elektronskih kartah (mednarodne!) za navigacijske naprave (GPS). Žalostno je, da na ta problem ni kdo opozoril že prej. Tudi to dejstvo nam nekaj sporoča.

26 glasov

2 glasova

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR I Izbrisan Uporabnik 26 11 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


15. 3. 2013

Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport

Rabo in status slovenščine ureja Zakon o javni rabi slovenščine, ki je začel veljati leta 2004. V njem so jezikovno regulirana vsa glavna področja rabe slovenščine v javnosti: gospodarstvo, šolstvo, mediji, javna uprava, javne prireditve, oglaševanje. Najdete ga na spletnem mestu Državnega zbora.

Poleg tega je javna raba slovenščine zakonsko določena tudi v področnih predpisih, tule najdete seznam, ki ga sicer še dopolnjujemo. Ob tem poudarjamo, da lahko morebitno kršitev zakonodaje glede javne rabe slovenščine kdorkoli prijavi pristojnemu inšpektoratu.

Z vašo ugotovitvijo, da raven znanja jezika ni na zavidljivi ravni, se strinjamo. Naša prizadevanja so usmerjena v dvig ravni pismenosti, kar poskušamo doseči tudi s sprejemom nove Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko, v kateri je veliko ukrepov namenjenih jezikovnemu izobraževanju. Osnutek resolucije, ki je še v postopku sprejemanja, najdete na spletni strani ministrstva.

V zvezi s problemom dvojezičnih tabel v sosednjih državah lahko ugotovimo, da je slovenska avtohtona skupnost, vključno z jezikom, praviloma uradno priznana. Problem je seveda v nezadostni realizaciji pravnega okvira, velikokrat je to ravno na področju dvojezičnih topografskih napisov. Odgovornost vsake od sosednjih držav je, da sprejema ukrepe na področju varstva manjšin, k temu jih poleg lastne zakonodaje zavezujejo tudi mednarodne pogodbe, in te ukrepe tudi uresničuje. Republika Slovenija pa seveda ves čas na različnih ravneh opozarja na neuresničevanje pravnih okvirov.

Priloge:

Komentarji