To so pač ljudje, ki bi raje bolnika pustili umreti, kot da bi pustili, da bolnika operira najboljši kirurg na svetu, ki slučajno meša srbohrvaščino in slovenščino. Dokler ta bolnik niso oni sami, seveda.

"1) Slovenski jezik nikakor ni ogrožen. V primerjavi s praktično katerimkoli obdobjem v svoji zgodovini, je dandanes slovenščina daleč najbolj varna. "

"Mislim, da ga ni komentarja tukaj, vključno z mojim, ki bi bil jezikovno brezhiben. Pojavljajo se že osnovne slovnične napake, da o slogovnih niti ne govorim."

Zdaj se zjasnite, kaj bi radi. Najprej govorite, da slovenščina sploh ni ogrožena, še v istem sporočilu pa, da ne poznate nobenega, ki bi govoril pravilno slovenščino. Predno začnete zmerjati ostale z žaljivkami, se vsaj prepričajte, da si niste v paradoksu.

Slovničnih napak, tujk, uporabe narečij in podobnih zadev, ki ortodoksnim jezikoslovcem sivijo lase, jaz ne priznavam za grožnjo jeziku. Morda glede tega nisem bil dovolj jasen. Paradoksa zatorej ni.

Ne vem, ali se delate neumnega, ali dejansko ste neumni.

https://yourlogicalfallacyis.com/ad-hominem

Z vidika Trubarja je Prešeren pisal popolnoma neberljivo spakedravščino. Z vidika Prešerna jo pišemo mi.

Glede na to, da ste baje jezikoslovec, bi pričakoval, da se zavedate, da se jezik organsko razvija. To, čemur dandanes pravimo nesposobnost uporabe rodilnika, srednjega spola in dvojine, bo čez sto let pravilo, tako kot je pred sto leti predpreteklik bil nekaj popolnoma vsakdanjega, danes pa ga ljudje ne uporabljajo več niti kot slogovno začimbo.

Po mojem mnenju je večja grožnja jeziku prisilna zamrznitev na neki točki v času, saj to privede do zmeraj večjega razkoraka med dejanskim jezikom, ki ga uporabljajo ljudje, in normo, dokler ne postaneta to dva popolnoma različna jezika.

In kaj mislite, da je nevarneje za jezik: organski razvoj, ki ga nekateri morda ocenjujejo za propad jezika, ali popoln odmik od realnosti?

Je ta link res bil potreben...? Glede na to, da ste zelo samovšečni in svoja "ugotavljanja" jemljete za sveto resnico (vsi ostali smo očitno preveč neumni, da bi se sploh približali vaši superiorni inteligenci), so vaši komentarji temu tudi primerni.

Jezik se spreminja, to mi je jasno. Niti slučajno pa se ne strinjam z vašo trditvijo, da je grožnja t.i. prisilna zamrznitev. A se bomo mi učili pravilnega jezika, ali se bo jezik prilagajal nam? Ker če bo slednje, lahko brez slabe vesti ukinemo predmet slovenščine v šolah in pustimo ljudem, da govorijo, kot jim zapaše. Tudi uradne dokumente lahko začnemo pisati z 90 % tujk in prosto po Prešernu, pač kot se komu zdi. Moje delo bo s tem bistveno lažje.

Torej, Ferreira, neko pravilo (oz. zamrznitev, kot ga pojmujete vi) je potrebno v vsakem jeziku. In dokler to pravilo obstaja, je prav, da se ob neupoštevanju opozori govorca. To, da bo čez sto let to pravilo "izven mode", je zelo verjetno, a dokler obstaja, je govorec, ki tega ne uporablja, pač "nesposoben".

Meni se pa zdi, da so tvoje" nebuloze" med bolj smešnimi. Tista nemščina v oglasu je povsem odveč. Das Avto tudi v nemščini pomeni samo avtomobil in nič drugega. Oglasa sicer ne poznam, ampak če so hoteli povdarjeno obliko (za razliko od ein Auto) ima slovenščina cel kup možnosti, kako povdariti ta avtomobil: npr. zares avto, pravi avto,  prav ta avto ... Če pa nič od tega ni ustrezno, pa oglas pač ni primeren za naš prostor in bodo naredili drugega. Renault je na primer pred leti točno vedel, katere oglase lahko prevede, katere mora prirediti, včasih pa je ustvarjal posebne oglase samo za naš trg. (recimo pred 20 leti je Renault svoje R5 prodajal po celem svetu kot mestni avto, drugi avto itd. pri nas pa je bil to družinski avto za srednji razred) Seveda so to vedeli, ker so imeli lokalno agencijo, ki je resno opravljala svoj posel.

Še bolj neumno ji tisto Wir leben autos. Slovencu to sploh ne gre v uho. Enih 70% jih niti ne ve, kaj to pomeni, vsaj 20% pa misli, da to pomeni "rad imam avtomobile". Tudi meni, ki sicer nemščino kar dobro razumem ni čisto jasno, kaj so mislili s tem sloganom. Kdo je tukaj wir: kupci avtov, vsi ljudje, firma Opel. Je pa očitno en efekt dosežen, ker mi o tem razpravljamo. Ampak mislim, da bi bilo čisto enako, če bi namesto tega nekdo rekel: "voznike Oplov prosimo, da pazijo da na cesti ne povozijo žab in ježev".

Kar se samega gesla Wir leben Autos tiče, je tukaj razlaga z uradne strani Opla:

“Wir leben Autos” does not only refer to our German roots and the love we share for German engineering, it also expresses the strong emotion and passion that influences everything we do.

The “Wir” communicates our shared enthusiasm and a strong positive “can do” attitude that enables us to develop clever, surprising and innovative products for our consumers.

But we do not only build cars, we live for cars and the word “leben” expresses our high level of energy which can be felt by everyone whose life is touched by an Opel. They may feel this through the wealth of purposeful Opel features, insightful innovations or simply by our appealing, contemporary design.

Last, but not least we believe that also in the future “Autos” will mean much more to people than just transportation. Opel cars are not just about driving, but an essential part of our everyday lives.

----

Torej prevod "živimo avtomobile", kot ga uporabljajo v oglasih v tekstu, je več ali manj primeren. Zakaj več ali manj? Ker med drugim ne poudarja, da je izdelek nemški oz. se ne sklada s prvim stavkom prej omenjenega citata. Tako da bi v tem primeru bilo še najbolje upoštevati predlog znalčka, in sicer narediti geslo, ki je specifično za slovenski trg. Pa je koza cela in volk sit in ni popolnoma nobene potrebe po dvigovanju lastnega ega z duhovito anglistično nesramnostjo, ne, Beno?

@Blaž - Povezava je bila vsekakor potrebna in očitno bi zdaj bila potrebna tudi povezava do slamnatega moža, saj nisem nikogar označil za neumnega. Če pa se mi določeno stališče zdi neumno, pa to ne izraža mojega mnenja o avtorju stališča. V svoje stališče sem prepričan ravno toliko sveto, kot vi v vaše. Sem pač zagovornik "deskripcije" nad "preskripcijo".

"A se bomo mi učili pravilnega jezika, ali se bo jezik prilagajal nam?"
Kaj je bilo prej, ljudje ali jezik? Sicer pa je med jezikovnim fašizmom in jezikovno anarhijo tudi dopuščanje organskega razvoja jezika z občasnim posodabljanjem pravopisa. Glede na to, da Nemci s svojimi reformami pravopisa (sicer razmeroma konzervativno) počnejo prav to, očitno zadeva ni nemogoča. 

Čestitam, dokazali ste, da znate uporabljati Google. Očitno sem vam stopil na žulj, da ste se potrudili poiskati mojo identiteto, ki je sicer ne skrivam. Temu se reče nekoristno porabljenih 5 minut življenja, ki jih ne boste dobili nazaj. Pa namig za v prihodnje - naslednjič raje zapišite oba priimka, saj sta enakovredna. V nasprotnem primeru bi me lahko kdo zamešal za kakega drugega člana moje družine, česar nikomur ne privoščim.

Ja, na neki točki je pravopis seveda treba zaključiti v celoto in to je potemtakem zamrznitev. Je pa razlika v tem, da bi jaz zadevo posodabljal na vsako desetletje, vi pa na vsako stoletje.
Se pa postavlja vprašanje, s kakšno legitimnostjo lahko jezik, ki ga niti (visoko izobraženi) materni govorci ne znajo pravilno uporabljati, sploh še imenujemo jezik slednjih.

Glede prevoda "Wir leben Autos" - tako je, "več ali manj" je primeren. Ne zajema pa celega pomena. V prevajalstvu sta v grobem dve možnosti. A) Besedilo približamo publiki. B) Publiko približamo besedilu. Oba pristopa sta enako legitimna, pa če vam je to všeč ali ne.

Strinjam pa se, da je bilo dovolj dvigovanja lastnega ega z duhovito anglistično nesramnostjo. Na srečo jaz nisem anglist (kaj je že vaša izobrazba?), zatorej si ne morem pomagati, da ne bi vprašal, ali vašemu zaključku morda ni botroval primer psihološke projekcije? Zlasti ker nikjer ne nasprotujem uporabi slovenščine, slovenskih izvirnih besedil, ali celo prevodov, v kolikor so slednji ustrezni. 

@Znalček - Odlično, vsaj nekoga sem nasmejal. Glede "Das Auto" - pa je "caka" prav v tem, da s tem "das" za razliko od "ein" povejo precej več. Iz vaših predlogov je jasno, da to razliko zaznate tudi vi, težava pa nastopi, ker praktično vsem prevodom v slogu vaših predlogov manjka "das gewisse Etwas", ki ga doda določni člen. Kot rečeno, dopuščam možnost, da obstaja popolni prevod, vendar se ga pred leti, ko smo prav o tem primeru razpravljali še na fakulteti, ni domislila niti polna učilnica razmeroma dobro podkovanih bodočih uporabnikov nemščine, niti profesor oz. profesorica (oprostili mi boste, da sem pozabil, pri katerem predmetu točno smo o tem debatirali), ki je seveda dokaj izkušen/-a prevajalec/-ka.
Pa da ne bo pomote, kot že rečeno, nimam nič proti oglasom, ki so narejeni za naš trg, proti oglasom v slovenščini ali čemerkoli podobnem. Res je, da sem to točko obdelal malce pretirano agresivno, za kar se opravičujem, sem pa želel izpostaviti (za enkrat še neovrženo) dejstvo, da ta slogan ni ustrezno prevedljiv, za čemer stojim. In če se podjetje odloči v Sloveniji uporabiti slogan v nemščini ali morda kmerščini, je to poslovna odločitev podjetja, ki je sankcionirana z dvigom oz. padcem prodaje, kar je več kot dovolj. Ali pa bi morda morali prepovedati tudi reklame, v katerih nastopajo nebelci, nekristjani, kitajski izdelki in podobne grožnje Kokoški? 

Glede filmov se absolutno ne strinjam. Kot sem že omenil, sinhronizacija v slovenščino je porazna zaradi vrsto faktorjev - prevelika monotonost govorcev, kar ni le boleče za uho, temveč posledično pomeni, da v večini primerov govorec ne zajame likove prave osebnosti. Kolikor opažam že celo življenje je slovenščina dokaj "depresiven" in "vzvišen" jezik - preveč radi dramatiziramo in se imamo za ne vem kaj, kar do neke mere pokvari recimo kakšno dobro komedijo/akcijo. Konkreten primer, ki mi trenutno pade na pamet, je serija Family Guy, kjer so ime Lois prevedli v Lojzka in že zaradi imena gledalec avtomatično sklepa, da je ta Lojzka neko kmečko, naivno, intelektualno omejeno dekle brez ficka v žepu. V resnici pa prihaja iz zelo premožne družine z veliko poznanstvi visokega profila. Torej, "kiksnli" so ga že v imenu, kaj šele v dialogih (ki pa so me po minuti gledanja prisilili na bruhanje oz. je komedija s črnim humorjem Family Guy kar čez noč postala dramska igra).

Poleg tega nimamo nobenih ustreznic za prevode nekaterih besednih iger, ki jih angleščina recimo ima oz. te ustreznice v 90 % primerih to sploh niso, kar spet posledično pomeni, da je negovorec angleščine prikrajšan. V večini primerov pa so podnapisi tako porazni, da moram dejansko poslušati original, če sploh želim slediti zgodbi, tako da si niti nočem predstavljati, da bi imel le in izključno slovensko različico. Po moje me v kino dvorane več nikoli ne bi bilo.

Sinhronizacija je v skoraj vseh primerih škodljiva. Kot filmofil zelo cenim filme in se posvečam vsaki podrobnosti. In samo nekdo, ki filme gleda popolnoma nepozorno in v njih ne zna resnično uživati, lahko predlaga kaj takšnega. Če samo pomislim na to, da bi namesto Daniel Day Lewisa kot Lincolna poslušala enega izmed naših igralcev, me spreleti srh. To ne samo da ne spodbuja jezika ampak je nacionalistično, žaljivo do umetniškega dela in nespoštljivo do drugega jezika.

Sinhronizacija je v skoraj vseh primerih škodljiva. Kot filmofil zelo cenim filme in se posvečam vsaki podrobnosti. In samo nekdo, ki filme gleda popolnoma nepozorno in v njih ne zna resnično uživati, lahko predlaga kaj takšnega. Če samo pomislim na to, da bi namesto Daniel Day Lewisa kot Lincolna poslušala enega izmed naših igralcev, me spreleti srh. To ne samo da ne spodbuja jezika ampak je nacionalistično, žaljivo do umetniškega dela in nespoštljivo do drugega jezika.

Barbara, če se voznik zaleti z avtom, je torej kriv inštruktur po vaše in je zato on nesposoben? 
Vidim pa, da ste imeli tudi vi nesposobnega učitelja, ker ste naredili kar nekaj napak v pisanju   (TV-program in ne TV program, pisanje brez končnega ločila, presledki).  Najprej je potrebno pred svojim pragom pomesti. Najbolje pa je, da se zavedamo, da se vsakemu zgodi kakšna napaka. Ni takoj potrebno vse obtoževati in posploševati - še najmanj pa zaradi besede nebi ... Lep pozdrav.

Pri izražanju se mi zdi sporočilo v prvem planu. Neznosno se mi zdi, da se nekaterim avtorjem jemlje veljava zaradi načina pisanja tudi takrat, ko ima sporočilo neskončno večjo težo od slovničnih napak. Takrat pomislim, da poskuša nek neizživet lektor ali slavist opozoriti nase, pa čeprav s tem odvrača od bistva napisanega in s tem povzroča veliko škodo.
Glede obveznega lektoriranja pa se v glavnem strinjam. Bolj, ko je zapisano pomembno za uporabnika, bolj bi moral delovati nadzor.

Komentar je izbrisal avtor komentarja.

"Bosanščina" je modna zaradi stanja v državi. Ko je bilo drugačno stanje je bila angleščina bolj moderna. Zdaj je modno biti nevaren. Stereotip je, da nevarni tipčki govorijo z južnim naglasom. 
Kar se tiče prevodov, posebno navodil za uporabo in vsega kar potrošnik dobi v roke menim, da bi moralo biti opremljeno z naslovom prevajalca. Te bi pa uzakonil. Če nimaš za prevajalca potem ne uvažaj.
Ne vem ali politiki uporabljajo "poslovni" jezik zdi pa se mi ogabno kaj ta cvet slovenstva spušča skozi usta zato, da bi s svojo "strokovnostjo" naredil vtis na tiste, ki jih ne bi razumeli niti, če bi uporabljali le slovenske izraze.
Proti sinhronizacijam sem pa odločno. Menim, da poneumljajo ljudi.

@Blaž:
Jaz sam sicer nisem ne anglist ne slavist, a sem morda eden tistih, ki jih črtite. Dolga leta (cca. 15 let) se ukvarjam z lokalizacijo bolj za hobi in sem bil posledično bolj ali manj zraven pri različnih projektih od KDE, Mozilla Firefox in Thunderbird, Openoffice.org ter nekaj drugih, nedokončanih, ker je bilo sodelavcev premalo. Če je kdo uporabljal DropBox ali Geany, je uporabljal stoodstotno moj prevod (in pozabil sem še kakšen program pod Windows (tm), jih je bilo preveč). Strinjam se, da je predvsem strokovno izrazje neenotno in da vsak novinec vleče v svojo smer. Kar se tiče srednješolcev in prvih letnikov faksa, so res obupni - mislijo da so bogovi in resnično uničujejo obstoječe prevode, nekateri celo namerno. Ko pa ne zmorejo prevesti kakih 1000 pojmov iz .po datoteke, jih pa zmanjka in jo pobrišejo. Vendar se proti neodgovornim na srečo lahko v računalništvu borimo s programi za arhiviranje in primernim sistemom različic (svn, git). Sam še trenutno vzdružujem prevod enega programa, to je Geany, ostale projekte sem opustil, ker se nameravam pri tem programu v prihodnje osredotočiti na pomoč. Kar se tiče prevajanja, uporabljam metodo navzkrižnega prevajanja, ki se je do zdaj pokazala za uspešno. O prevajalcih z licenco imam sicer mnenje, da so precej vzvišena bitja, sam sem namreč pred leti za pokušino prepesnil neki Ježkov songov v angleščino, je ravno pravšnji za današnji čas. 
Kar se tiče vaših prevodov, so na hitro rečeno pod nivojem, lahko pa se seveda motim - bil bi vesel. Laptop recimo prevajamo kot prenosnik, transakcija ni le prenos, temveč ima lahko tudi druge pomene. Vendar, če se spustiva na nivo prevodov, greva izven teme. Angleščini in tujim jezikom vsekakor _nikjer_ ne dajem prednosti - to ni v duhu prevajalstva. Pravi prevajalec _mora_ približati vsebino gledalcu, poslušalcu, uporabniku in v temu je srž funkcije prevajalca kot takega. Kot anglist ste tu zgrešili in postali anglofil. Potrebno je priznati, da nemški jezik ni tako zelo različen od angleškega (govorim in razumem oba), ritmika je podobna, koreni besed podobni, osnove enake. Sinhronizacija je iz angleške v nemško različico zato verjetno dosti lažja kot v slovensko, rusko, poljsko, italijansko, hindujsko ali francosko različico filma. Ste si morda ogledali Ledeno dobo v francoski, slovenski, angleški in nemški verziji? Morda bi bili prijetno presenečeni.
In hja, še za konec: v mojem času, ko sem se jaz učil uporabe računalnikov, so bile tipke  trde, da ti prsti odpadejo, vladal je Z80. Ni bilo interneta, kaj šele slovenščine na računalnikih, . To so bile šele ideje daleč v oblakih. Šele kasneje smo kar direktno poflikali operacijski sistem, ampak to je že druga zgodba.
 Pa lep pozdrav!

@jozzek
Najprej kudos za dolga leta prevajanja programja!

Nato pa nekaj podrobnosti:

- Licenca za prevajanje (žal) ne obstaja. Moja babica se lahko ta trenutek začne reklamirati kot prevajalka iz kantonščine v baskovščino, pa jo bodo ljudje (vsaj do predstavitve rezultatov) jemali enako resno, kot nekoga, ki je iz prevajalstva diplomiral.

- Pravi prevajalec mora najprej ugotoviti namen besedila in namen prevoda. Njegova naloga je ta namen ohraniti. Večina ljudi delo prevajalcev razume kot približevanje vsebine ciljni publiki, kar pa ni zmeraj točno. To morda lahko najbolje razložim z nekaj primeri:
1) Harryja Potterja sem prebral najprej v nemščini in slovenščini, nato pa še v angleščini. Po mojem subjektivnem mnenju, sta se slovenski in nemški prevod bistveno razlikovala. Ko sem bral slovenski prevod, sem imel občutek, da berem pravljico (izključno) za otroke. Nemški prevod mi tega občutka ni vzbudil, prav tako ne angleški original.

2) Poglejmo antičnogrško mitologijo. Ko so jo prevajali (oz. prevzemali) Rimljani, so to mitologijo približali "ciljni publiki". Zevs je postal Jupiter, Ares je postal Mars itd. Ko se grški mitologiji posvečamo dandanes, Zevsa ne preimenujemo v Boga, Aresa v Kristusa ipd., ampak ohranimo izvirno kulturo. Na ta način ciljno publiko približamo kulturi izvirnika. Za strokovno podlago si lahko preberete članek o "Dynamic and formal equivalence" na Wikipediji.

Vsebine namenjene predvsem mlajšim otrokom je pametno "dinamično prevajati" - približati publiki, saj ta publika še nima dovolj informacij o svetu, da bi morda razumela vse namige, kulturne implikacije ipd. Pri prevajanju vsebin za starejše občinstvo pa sem vsaj jaz zelo previden glede trditev, kaj se MORA približati publiki, kaj se LAHKO in česa se absolutno NE SME.

Pod črto je namen prevajanja omogočanje lažjega razumevanja vsebine. Nasilno prevajanje ustaljene terminologije, pa čeprav je le-ta polna tujk, pogosto povzroči zgolj zmedo, ker se ogromno prevajalcev veliko premalo poglobi v same besede, ali pa niti nimajo dovolj strokovne podlage. Žal take oslarije segajo tudi v najbolj "elitne" prevajalske kroge (npr. prevajalci v institucijah EU). Kot primer - pridevniki v naslednjih besednih zvezah (morda ne točno ti - te reči sem nazadnje prevajal pred več leti - ampak v tem smislu) "significant increase", "major increase", "crucial increase" se vsi prevajajo z besedo "bistveno". Tako so se prvi naši prevajalci v EU zmenili in tako bo, ker tega pač nihče razen njih ne more spremeniti.

Prevajanje je v enaki meri znanost in umetnost, zato je prepiranje o subjektivnih mnenjih nesmiselno. Kadar pa govorijo dejstva ...

@ jozzek,

v oklepaju so le predlogi, ki so lahko primerni glede na kontekst. Laptop lahko prevajate kot prenosnik ali prenosni računalnik, obe različici sta primerni, če slučajno ne veste. Kar je čudno, glede na to, da se ukvarjate z lokalizacijo. Drugače pa moram res pohvaliti vaš pogum - če bi namreč jaz bil avtor prevoda za DropBox, bi se v prihodnje raje vzdržal ocenjevanja prevodov drugih.

Pa lep pozdrav tudi vam.

Soglašam! Sama sem predlagala,da bi moral predsednik države govoriti v slovenskem jeziku pa je bil predlog zavrnjen, toliko o rabi jezika. Glede trgovin pa - če bi vlada sprejela sklep, da so vse trgovine, ki so last naših ljujdi, "okitene" s tujimi imeni  dolžne plačevati kak davek se bi zadeve gotovo spremenile. O imenih, ki jih dajejo večinoma samozvani umetniki svojim otrokom, pa je škoda izgubljati besede. Sreča je, da si lahko otroci potem ime sami spremenijo ko so polnoletni, kako se bodo pa počutili v šoli pa njihove starše gotovo ne zanima. Žalostno.

"Bosanščina" je modna zaradi stanja v državi. Ko je bilo drugačno stanje je bila angleščina bolj moderna. Zdaj je modno biti nevaren. Stereotip je, da nevarni tipčki govorijo z južnim naglasom. 
Kar se tiče prevodov, posebno navodil za uporabo in vsega kar potrošnik dobi v roke menim, da bi moralo biti opremljeno z naslovom prevajalca. Te bi pa uzakonil. Če nimaš za prevajalca potem ne uvažaj.
Ne vem ali politiki uporabljajo "poslovni" jezik zdi pa se mi ogabno kaj ta cvet slovenstva spušča skozi usta zato, da bi s svojo "strokovnostjo" naredil vtis na tiste, ki jih ne bi razumeli niti, če bi uporabljali le slovenske izraze.
Proti sinhronizacijam sem pa odločno. Menim, da poneumljajo ljudi.

@Blaž:
Jaz sam sicer nisem ne anglist ne slavist, a sem morda eden tistih, ki jih črtite. Dolga leta (cca. 15 let) se ukvarjam z lokalizacijo bolj za hobi in sem bil posledično bolj ali manj zraven pri različnih projektih od KDE, Mozilla Firefox in Thunderbird, Openoffice.org ter nekaj drugih, nedokončanih, ker je bilo sodelavcev premalo. Če je kdo uporabljal DropBox ali Geany, je uporabljal stoodstotno moj prevod (in pozabil sem še kakšen program pod Windows (tm), jih je bilo preveč). Strinjam se, da je predvsem strokovno izrazje neenotno in da vsak novinec vleče v svojo smer. Kar se tiče srednješolcev in prvih letnikov faksa, so res obupni - mislijo da so bogovi in resnično uničujejo obstoječe prevode, nekateri celo namerno. Ko pa ne zmorejo prevesti kakih 1000 pojmov iz .po datoteke, jih pa zmanjka in jo pobrišejo. Vendar se proti neodgovornim na srečo lahko v računalništvu borimo s programi za arhiviranje in primernim sistemom različic (svn, git). Sam še trenutno vzdružujem prevod enega programa, to je Geany, ostale projekte sem opustil, ker se nameravam pri tem programu v prihodnje osredotočiti na pomoč. Kar se tiče prevajanja, uporabljam metodo navzkrižnega prevajanja, ki se je do zdaj pokazala za uspešno. O prevajalcih z licenco imam sicer mnenje, da so precej vzvišena bitja, sam sem namreč pred leti za pokušino prepesnil neki Ježkov songov v angleščino, je ravno pravšnji za današnji čas. 
Kar se tiče vaših prevodov, so na hitro rečeno pod nivojem, lahko pa se seveda motim - bil bi vesel. Laptop recimo prevajamo kot prenosnik, transakcija ni le prenos, temveč ima lahko tudi druge pomene. Vendar, če se spustiva na nivo prevodov, greva izven teme. Angleščini in tujim jezikom vsekakor _nikjer_ ne dajem prednosti - to ni v duhu prevajalstva. Pravi prevajalec _mora_ približati vsebino gledalcu, poslušalcu, uporabniku in v temu je srž funkcije prevajalca kot takega. Kot anglist ste tu zgrešili in postali anglofil. Potrebno je priznati, da nemški jezik ni tako zelo različen od angleškega (govorim in razumem oba), ritmika je podobna, koreni besed podobni, osnove enake. Sinhronizacija je iz angleške v nemško različico zato verjetno dosti lažja kot v slovensko, rusko, poljsko, italijansko, hindujsko ali francosko različico filma. Ste si morda ogledali Ledeno dobo v francoski, slovenski, angleški in nemški verziji? Morda bi bili prijetno presenečeni.
In hja, še za konec: v mojem času, ko sem se jaz učil uporabe računalnikov, so bile tipke  trde, da ti prsti odpadejo, vladal je Z80. Ni bilo interneta, kaj šele slovenščine na računalnikih, . To so bile šele ideje daleč v oblakih. Šele kasneje smo kar direktno poflikali operacijski sistem, ampak to je že druga zgodba.
 Pa lep pozdrav!

@jozzek
Najprej kudos za dolga leta prevajanja programja!

Nato pa nekaj podrobnosti:

- Licenca za prevajanje (žal) ne obstaja. Moja babica se lahko ta trenutek začne reklamirati kot prevajalka iz kantonščine v baskovščino, pa jo bodo ljudje (vsaj do predstavitve rezultatov) jemali enako resno, kot nekoga, ki je iz prevajalstva diplomiral.

- Pravi prevajalec mora najprej ugotoviti namen besedila in namen prevoda. Njegova naloga je ta namen ohraniti. Večina ljudi delo prevajalcev razume kot približevanje vsebine ciljni publiki, kar pa ni zmeraj točno. To morda lahko najbolje razložim z nekaj primeri:
1) Harryja Potterja sem prebral najprej v nemščini in slovenščini, nato pa še v angleščini. Po mojem subjektivnem mnenju, sta se slovenski in nemški prevod bistveno razlikovala. Ko sem bral slovenski prevod, sem imel občutek, da berem pravljico (izključno) za otroke. Nemški prevod mi tega občutka ni vzbudil, prav tako ne angleški original.

2) Poglejmo antičnogrško mitologijo. Ko so jo prevajali (oz. prevzemali) Rimljani, so to mitologijo približali "ciljni publiki". Zevs je postal Jupiter, Ares je postal Mars itd. Ko se grški mitologiji posvečamo dandanes, Zevsa ne preimenujemo v Boga, Aresa v Kristusa ipd., ampak ohranimo izvirno kulturo. Na ta način ciljno publiko približamo kulturi izvirnika. Za strokovno podlago si lahko preberete članek o "Dynamic and formal equivalence" na Wikipediji.

Vsebine namenjene predvsem mlajšim otrokom je pametno "dinamično prevajati" - približati publiki, saj ta publika še nima dovolj informacij o svetu, da bi morda razumela vse namige, kulturne implikacije ipd. Pri prevajanju vsebin za starejše občinstvo pa sem vsaj jaz zelo previden glede trditev, kaj se MORA približati publiki, kaj se LAHKO in česa se absolutno NE SME.

Pod črto je namen prevajanja omogočanje lažjega razumevanja vsebine. Nasilno prevajanje ustaljene terminologije, pa čeprav je le-ta polna tujk, pogosto povzroči zgolj zmedo, ker se ogromno prevajalcev veliko premalo poglobi v same besede, ali pa niti nimajo dovolj strokovne podlage. Žal take oslarije segajo tudi v najbolj "elitne" prevajalske kroge (npr. prevajalci v institucijah EU). Kot primer - pridevniki v naslednjih besednih zvezah (morda ne točno ti - te reči sem nazadnje prevajal pred več leti - ampak v tem smislu) "significant increase", "major increase", "crucial increase" se vsi prevajajo z besedo "bistveno". Tako so se prvi naši prevajalci v EU zmenili in tako bo, ker tega pač nihče razen njih ne more spremeniti.

Prevajanje je v enaki meri znanost in umetnost, zato je prepiranje o subjektivnih mnenjih nesmiselno. Kadar pa govorijo dejstva ...

@ jozzek,

v oklepaju so le predlogi, ki so lahko primerni glede na kontekst. Laptop lahko prevajate kot prenosnik ali prenosni računalnik, obe različici sta primerni, če slučajno ne veste. Kar je čudno, glede na to, da se ukvarjate z lokalizacijo. Drugače pa moram res pohvaliti vaš pogum - če bi namreč jaz bil avtor prevoda za DropBox, bi se v prihodnje raje vzdržal ocenjevanja prevodov drugih.

Pa lep pozdrav tudi vam.

Barbara, če se voznik zaleti z avtom, je torej kriv inštruktur po vaše in je zato on nesposoben? 
Vidim pa, da ste imeli tudi vi nesposobnega učitelja, ker ste naredili kar nekaj napak v pisanju   (TV-program in ne TV program, pisanje brez končnega ločila, presledki).  Najprej je potrebno pred svojim pragom pomesti. Najbolje pa je, da se zavedamo, da se vsakemu zgodi kakšna napaka. Ni takoj potrebno vse obtoževati in posploševati - še najmanj pa zaradi besede nebi ... Lep pozdrav.

Pri izražanju se mi zdi sporočilo v prvem planu. Neznosno se mi zdi, da se nekaterim avtorjem jemlje veljava zaradi načina pisanja tudi takrat, ko ima sporočilo neskončno večjo težo od slovničnih napak. Takrat pomislim, da poskuša nek neizživet lektor ali slavist opozoriti nase, pa čeprav s tem odvrača od bistva napisanega in s tem povzroča veliko škodo.
Glede obveznega lektoriranja pa se v glavnem strinjam. Bolj, ko je zapisano pomembno za uporabnika, bolj bi moral delovati nadzor.

Komentar je izbrisal avtor komentarja.

Glede filmov se absolutno ne strinjam. Kot sem že omenil, sinhronizacija v slovenščino je porazna zaradi vrsto faktorjev - prevelika monotonost govorcev, kar ni le boleče za uho, temveč posledično pomeni, da v večini primerov govorec ne zajame likove prave osebnosti. Kolikor opažam že celo življenje je slovenščina dokaj "depresiven" in "vzvišen" jezik - preveč radi dramatiziramo in se imamo za ne vem kaj, kar do neke mere pokvari recimo kakšno dobro komedijo/akcijo. Konkreten primer, ki mi trenutno pade na pamet, je serija Family Guy, kjer so ime Lois prevedli v Lojzka in že zaradi imena gledalec avtomatično sklepa, da je ta Lojzka neko kmečko, naivno, intelektualno omejeno dekle brez ficka v žepu. V resnici pa prihaja iz zelo premožne družine z veliko poznanstvi visokega profila. Torej, "kiksnli" so ga že v imenu, kaj šele v dialogih (ki pa so me po minuti gledanja prisilili na bruhanje oz. je komedija s črnim humorjem Family Guy kar čez noč postala dramska igra).

Poleg tega nimamo nobenih ustreznic za prevode nekaterih besednih iger, ki jih angleščina recimo ima oz. te ustreznice v 90 % primerih to sploh niso, kar spet posledično pomeni, da je negovorec angleščine prikrajšan. V večini primerov pa so podnapisi tako porazni, da moram dejansko poslušati original, če sploh želim slediti zgodbi, tako da si niti nočem predstavljati, da bi imel le in izključno slovensko različico. Po moje me v kino dvorane več nikoli ne bi bilo.

Sinhronizacija je v skoraj vseh primerih škodljiva. Kot filmofil zelo cenim filme in se posvečam vsaki podrobnosti. In samo nekdo, ki filme gleda popolnoma nepozorno in v njih ne zna resnično uživati, lahko predlaga kaj takšnega. Če samo pomislim na to, da bi namesto Daniel Day Lewisa kot Lincolna poslušala enega izmed naših igralcev, me spreleti srh. To ne samo da ne spodbuja jezika ampak je nacionalistično, žaljivo do umetniškega dela in nespoštljivo do drugega jezika.

Sinhronizacija je v skoraj vseh primerih škodljiva. Kot filmofil zelo cenim filme in se posvečam vsaki podrobnosti. In samo nekdo, ki filme gleda popolnoma nepozorno in v njih ne zna resnično uživati, lahko predlaga kaj takšnega. Če samo pomislim na to, da bi namesto Daniel Day Lewisa kot Lincolna poslušala enega izmed naših igralcev, me spreleti srh. To ne samo da ne spodbuja jezika ampak je nacionalistično, žaljivo do umetniškega dela in nespoštljivo do drugega jezika.

"1) Slovenski jezik nikakor ni ogrožen. V primerjavi s praktično katerimkoli obdobjem v svoji zgodovini, je dandanes slovenščina daleč najbolj varna. "

"Mislim, da ga ni komentarja tukaj, vključno z mojim, ki bi bil jezikovno brezhiben. Pojavljajo se že osnovne slovnične napake, da o slogovnih niti ne govorim."

Zdaj se zjasnite, kaj bi radi. Najprej govorite, da slovenščina sploh ni ogrožena, še v istem sporočilu pa, da ne poznate nobenega, ki bi govoril pravilno slovenščino. Predno začnete zmerjati ostale z žaljivkami, se vsaj prepričajte, da si niste v paradoksu.

Slovničnih napak, tujk, uporabe narečij in podobnih zadev, ki ortodoksnim jezikoslovcem sivijo lase, jaz ne priznavam za grožnjo jeziku. Morda glede tega nisem bil dovolj jasen. Paradoksa zatorej ni.

Ne vem, ali se delate neumnega, ali dejansko ste neumni.

https://yourlogicalfallacyis.com/ad-hominem

Z vidika Trubarja je Prešeren pisal popolnoma neberljivo spakedravščino. Z vidika Prešerna jo pišemo mi.

Glede na to, da ste baje jezikoslovec, bi pričakoval, da se zavedate, da se jezik organsko razvija. To, čemur dandanes pravimo nesposobnost uporabe rodilnika, srednjega spola in dvojine, bo čez sto let pravilo, tako kot je pred sto leti predpreteklik bil nekaj popolnoma vsakdanjega, danes pa ga ljudje ne uporabljajo več niti kot slogovno začimbo.

Po mojem mnenju je večja grožnja jeziku prisilna zamrznitev na neki točki v času, saj to privede do zmeraj večjega razkoraka med dejanskim jezikom, ki ga uporabljajo ljudje, in normo, dokler ne postaneta to dva popolnoma različna jezika.

In kaj mislite, da je nevarneje za jezik: organski razvoj, ki ga nekateri morda ocenjujejo za propad jezika, ali popoln odmik od realnosti?

Je ta link res bil potreben...? Glede na to, da ste zelo samovšečni in svoja "ugotavljanja" jemljete za sveto resnico (vsi ostali smo očitno preveč neumni, da bi se sploh približali vaši superiorni inteligenci), so vaši komentarji temu tudi primerni.

Jezik se spreminja, to mi je jasno. Niti slučajno pa se ne strinjam z vašo trditvijo, da je grožnja t.i. prisilna zamrznitev. A se bomo mi učili pravilnega jezika, ali se bo jezik prilagajal nam? Ker če bo slednje, lahko brez slabe vesti ukinemo predmet slovenščine v šolah in pustimo ljudem, da govorijo, kot jim zapaše. Tudi uradne dokumente lahko začnemo pisati z 90 % tujk in prosto po Prešernu, pač kot se komu zdi. Moje delo bo s tem bistveno lažje.

Torej, Ferreira, neko pravilo (oz. zamrznitev, kot ga pojmujete vi) je potrebno v vsakem jeziku. In dokler to pravilo obstaja, je prav, da se ob neupoštevanju opozori govorca. To, da bo čez sto let to pravilo "izven mode", je zelo verjetno, a dokler obstaja, je govorec, ki tega ne uporablja, pač "nesposoben".

Meni se pa zdi, da so tvoje" nebuloze" med bolj smešnimi. Tista nemščina v oglasu je povsem odveč. Das Avto tudi v nemščini pomeni samo avtomobil in nič drugega. Oglasa sicer ne poznam, ampak če so hoteli povdarjeno obliko (za razliko od ein Auto) ima slovenščina cel kup možnosti, kako povdariti ta avtomobil: npr. zares avto, pravi avto,  prav ta avto ... Če pa nič od tega ni ustrezno, pa oglas pač ni primeren za naš prostor in bodo naredili drugega. Renault je na primer pred leti točno vedel, katere oglase lahko prevede, katere mora prirediti, včasih pa je ustvarjal posebne oglase samo za naš trg. (recimo pred 20 leti je Renault svoje R5 prodajal po celem svetu kot mestni avto, drugi avto itd. pri nas pa je bil to družinski avto za srednji razred) Seveda so to vedeli, ker so imeli lokalno agencijo, ki je resno opravljala svoj posel.

Še bolj neumno ji tisto Wir leben autos. Slovencu to sploh ne gre v uho. Enih 70% jih niti ne ve, kaj to pomeni, vsaj 20% pa misli, da to pomeni "rad imam avtomobile". Tudi meni, ki sicer nemščino kar dobro razumem ni čisto jasno, kaj so mislili s tem sloganom. Kdo je tukaj wir: kupci avtov, vsi ljudje, firma Opel. Je pa očitno en efekt dosežen, ker mi o tem razpravljamo. Ampak mislim, da bi bilo čisto enako, če bi namesto tega nekdo rekel: "voznike Oplov prosimo, da pazijo da na cesti ne povozijo žab in ježev".

Kar se samega gesla Wir leben Autos tiče, je tukaj razlaga z uradne strani Opla:

“Wir leben Autos” does not only refer to our German roots and the love we share for German engineering, it also expresses the strong emotion and passion that influences everything we do.

The “Wir” communicates our shared enthusiasm and a strong positive “can do” attitude that enables us to develop clever, surprising and innovative products for our consumers.

But we do not only build cars, we live for cars and the word “leben” expresses our high level of energy which can be felt by everyone whose life is touched by an Opel. They may feel this through the wealth of purposeful Opel features, insightful innovations or simply by our appealing, contemporary design.

Last, but not least we believe that also in the future “Autos” will mean much more to people than just transportation. Opel cars are not just about driving, but an essential part of our everyday lives.

----

Torej prevod "živimo avtomobile", kot ga uporabljajo v oglasih v tekstu, je več ali manj primeren. Zakaj več ali manj? Ker med drugim ne poudarja, da je izdelek nemški oz. se ne sklada s prvim stavkom prej omenjenega citata. Tako da bi v tem primeru bilo še najbolje upoštevati predlog znalčka, in sicer narediti geslo, ki je specifično za slovenski trg. Pa je koza cela in volk sit in ni popolnoma nobene potrebe po dvigovanju lastnega ega z duhovito anglistično nesramnostjo, ne, Beno?

@Blaž - Povezava je bila vsekakor potrebna in očitno bi zdaj bila potrebna tudi povezava do slamnatega moža, saj nisem nikogar označil za neumnega. Če pa se mi določeno stališče zdi neumno, pa to ne izraža mojega mnenja o avtorju stališča. V svoje stališče sem prepričan ravno toliko sveto, kot vi v vaše. Sem pač zagovornik "deskripcije" nad "preskripcijo".

"A se bomo mi učili pravilnega jezika, ali se bo jezik prilagajal nam?"
Kaj je bilo prej, ljudje ali jezik? Sicer pa je med jezikovnim fašizmom in jezikovno anarhijo tudi dopuščanje organskega razvoja jezika z občasnim posodabljanjem pravopisa. Glede na to, da Nemci s svojimi reformami pravopisa (sicer razmeroma konzervativno) počnejo prav to, očitno zadeva ni nemogoča. 

Čestitam, dokazali ste, da znate uporabljati Google. Očitno sem vam stopil na žulj, da ste se potrudili poiskati mojo identiteto, ki je sicer ne skrivam. Temu se reče nekoristno porabljenih 5 minut življenja, ki jih ne boste dobili nazaj. Pa namig za v prihodnje - naslednjič raje zapišite oba priimka, saj sta enakovredna. V nasprotnem primeru bi me lahko kdo zamešal za kakega drugega člana moje družine, česar nikomur ne privoščim.

Ja, na neki točki je pravopis seveda treba zaključiti v celoto in to je potemtakem zamrznitev. Je pa razlika v tem, da bi jaz zadevo posodabljal na vsako desetletje, vi pa na vsako stoletje.
Se pa postavlja vprašanje, s kakšno legitimnostjo lahko jezik, ki ga niti (visoko izobraženi) materni govorci ne znajo pravilno uporabljati, sploh še imenujemo jezik slednjih.

Glede prevoda "Wir leben Autos" - tako je, "več ali manj" je primeren. Ne zajema pa celega pomena. V prevajalstvu sta v grobem dve možnosti. A) Besedilo približamo publiki. B) Publiko približamo besedilu. Oba pristopa sta enako legitimna, pa če vam je to všeč ali ne.

Strinjam pa se, da je bilo dovolj dvigovanja lastnega ega z duhovito anglistično nesramnostjo. Na srečo jaz nisem anglist (kaj je že vaša izobrazba?), zatorej si ne morem pomagati, da ne bi vprašal, ali vašemu zaključku morda ni botroval primer psihološke projekcije? Zlasti ker nikjer ne nasprotujem uporabi slovenščine, slovenskih izvirnih besedil, ali celo prevodov, v kolikor so slednji ustrezni. 

@Znalček - Odlično, vsaj nekoga sem nasmejal. Glede "Das Auto" - pa je "caka" prav v tem, da s tem "das" za razliko od "ein" povejo precej več. Iz vaših predlogov je jasno, da to razliko zaznate tudi vi, težava pa nastopi, ker praktično vsem prevodom v slogu vaših predlogov manjka "das gewisse Etwas", ki ga doda določni člen. Kot rečeno, dopuščam možnost, da obstaja popolni prevod, vendar se ga pred leti, ko smo prav o tem primeru razpravljali še na fakulteti, ni domislila niti polna učilnica razmeroma dobro podkovanih bodočih uporabnikov nemščine, niti profesor oz. profesorica (oprostili mi boste, da sem pozabil, pri katerem predmetu točno smo o tem debatirali), ki je seveda dokaj izkušen/-a prevajalec/-ka.
Pa da ne bo pomote, kot že rečeno, nimam nič proti oglasom, ki so narejeni za naš trg, proti oglasom v slovenščini ali čemerkoli podobnem. Res je, da sem to točko obdelal malce pretirano agresivno, za kar se opravičujem, sem pa želel izpostaviti (za enkrat še neovrženo) dejstvo, da ta slogan ni ustrezno prevedljiv, za čemer stojim. In če se podjetje odloči v Sloveniji uporabiti slogan v nemščini ali morda kmerščini, je to poslovna odločitev podjetja, ki je sankcionirana z dvigom oz. padcem prodaje, kar je več kot dovolj. Ali pa bi morda morali prepovedati tudi reklame, v katerih nastopajo nebelci, nekristjani, kitajski izdelki in podobne grožnje Kokoški?