|
Zaščita slovenskega jezika
Slovenski jezik je ogrožen. Stanje je porazno na vseh področjih. Raven znanja naglo pada. Govorica in pisana beseda sta, kljub dokaj visoki izobrazbeni ravni prebivalstva, pogostokrat spačeni in zlorabljeni, tudi tam kjer tega nebi smelo biti – skoraj v vseh medijih (TV, radio, tisk, pravosodje in posamezni uradi), prevodi navodil za uporabo raznih izdelkov pa so nam lahko le v sramoto. Imena slovenskih pravnih oseb, podjetij, družb in organizacij so večinoma tuja, da o oglasih/reklamah in nepismenosti njihovih tvorcev ne izgubljam besed. Rabo slovenskega jezika povsod izpodrivajo drugi jeziki (zlasti angleški, nemški in italijanski), kroatizmi in tujke. Če sami ne bomo skrbeli za obstoj in kulturo našega jezika, bodo tujci še manj. S takim ravnanjem smo daleč učinkovitejši od vseh, ki so nas neuspešno poizkušali potujčiti v preteklosti. Enostavno nas je premalo, da bi dopuščali tako uničevanje lastne govorice. Zato je na tem področju nujno potrebno uvesti red in opredeliti kako, kje, kdaj pride v poštev raba tujih jezikov in tujk in kje ne. V Sloveniji je treba zahtevati v prvi vrsti rabo slovenskega jezika. Predlagam tudi sankcije. Zakon o rabi in zaščiti slovenskega jezika je nujen. Vključiti je potrebno vse pristojne strokovnjake, inštitute in univerze. Tudi imena slovenskih krajev na dvojezičnih ozemljih v Italiji, Avstriji in na Madžarskem je potrebno dosledno pisati in po potrebi govoriti dvojezično (mednarodne pogodbe!), kot to počno drugod, na primer na Južnem Tirolskem, kjer so dvojezična, italijansko-nemška imena v rabi tudi na elektronskih kartah (mednarodne!) za navigacijske naprave (GPS). Žalostno je, da na ta problem ni kdo opozoril že prej. Tudi to dejstvo nam nekaj sporoča.
Zadnji komentarji:
Če že mešamo meglo, pojdimo v skrajnost. Predlagajmo torej prepoved opravljanja prevajalskega dela vsem, ki nimajo prevajalske izobrazbe (beri: katerih uradni strokovni naziv ne vključuje besede prevajalec).
Pojavnost bošnjaškega, srbskega, hrvaškega in črnogorskega jezika v manjšini pri nas je eden ključnih vzrokov za strmoglavljanje slovenščine, poleg sprejemanja anglizmov in ostalega smetja, seveda. Niso pa zato nič manj krivi avtohtoni slovenski govorci, ki ne znajo biti dovoljšnja protiutež tistim desetim odstotkom prebivalstva, ki vztrajno vsiljujejo svoje govorice. Ni dovolj samo jamrati, da tri četrtine Slovenije govorijo neslovensko balkanščino. Mi ostali, ki smo večina, odbijamo njihove namene o uničenju slovenskega naroda in našega bogatega kulturnega in zgodovinskega izročila. Mi ne uporabljamo njihovih besed samo zato, ker gredo laže z jezika in ker so pač bolj prepoznavne. Naš jezik ni nič manj jezik kot jeziki "osrednjih", "poglavitnih" in najprepoznavnejših narodov. Nam jezik ne glede na vse predstavlja našo moč in zaobjema naš značaj. Mi ga govorimo zato, ker smo nanj ponosni. Mi svoj jezik občudujemo kot starega znanca in ga raziskujemo kot novega ljubimca ®. Z zanosom spoznavamo njegova narečja, njegovo bogastvo v izročilu, ustvarjamo pa tudi obliko, ki je skupna vsem in trajno omogoča uspešno sporazumevanje. Zato nam ni vseeno, kaj poslušamo in gledamo po televiziji in kaj beremo. Besedilo, članek, prevod, napisan na hitro, samo da se razbere bistvo sporočila, ni primeren za objavo na internetu. Ni nam treba brati zmazkov na spletnih straneh, ki jih nihče ne prečisti. Zato podpiram uzakonitev lektoriranja vseh resnih uradnih strani ustanov in organizacij, ki s svojo spletno stranjo oglašujejo in predstavljajo svojo dejavnost, prav tako za njihove različice v tujih jezikih. Brez dvoma pa bi morala biti lektorirana vsa besedila, objavljena na radiu in televiziji, ne glede na poslušanost ali gledanost. Nekateri voditelji dajejo dojem, da sploh niso usposobljeni za vodenje oddaje v zbornem jeziku. Kdor si ne more privoščiti lektorja, naj pač ne proizvaja radijskega ali televizijskega programa. Če se nam lektoriranje ne zdi nujno, pomeni, da ga lahko v nekem časovnem obdobju tudi odpišemo. In če ni nikakršnega nadzora nad tem, kaj beremo in poslušamo, pomeni, da bo lahko na neki točki vsak govoril in pisal, kot se mu bo zahotelo. Se bomo potem še razumeli? Premislite, koliko vam pomeni materni jezik.
Mene so učili, da se bika zgrabi za roge in ne za rep. Zakaj mladi ne marajo slovenščine? Ker ima človek občutek, da so učiteljice/učitelji v osnovni šoli dali prednost motu: Kako slovenščino narediti čim bolj zoprno! V prvi triadi še ni tako hudo, kasneje pa se odvratnost poučevanja slovenščine stpnjuje. In nič kaj boljše ni v srednjih šolah. Materinščine (skoraj) nihče ne mara, žal. Se pravi, da bo treba na pedagoških fakultetah poskrbeti, da bo postal predmet privlačnejši, modernejši, s simapitčnimi učnimi metodami. In, da bodo načini preverjanja znanja pri vseh predmetih potekali tudi v zares pisni obliki. Da bo torej potrebno v odgovorih tudi kaj zapisati in ne le obkrožiti ali vstaviti manjkajoči pojem. Samo bralna značka nam ljubezni do materinega jezika, na žalost, ne bo prinesla. O javnih govorcih pa raje ne bi izgubljala besed. Pod vsako kritiko. In vsa čast (pre)redkim izjemam.
Dragi komentatorji in komentatorke, spoštovani predlagatelj, dovolite mi, da se najprej iz vsega srca nasmejim vašim "nebulozam", saj vas večina piše neumnosti. 1) Slovenski jezik nikakor ni ogrožen. V primerjavi s praktično katerimkoli obdobjem v svoji zgodovini, je dandanes slovenščina daleč najbolj varna. Poleg tega sta dva milijona maternih govorcev ogromno število. Seveda pa je v slovenski naravi, da začnemo šteti pri največjih in najboljših, ko pridemo do sebe, pa naredimo črto, tako da smo zmeraj zadnji, najbolj ubogi revčki. Na svetu je ogromno jezikov, ki imajo le nekaj tisoč, nekaj sto, nekaj deset ali celo manj kot deset govorcev. To so ogroženi jeziki, ne pa eden uradnih jezikov ene največjih političnih organizacij v zgodovini človeštva. 2) Vsi, ki imajo stik s strankami, bi morali govoriti pravilno slovensko? Res? Ker ne poznam Slovenca, ki ni "poklicni govorec slovenščine", se pravi napovedovalec na televiziji ali radiu, tolmač ali kaj podobnega, ki je sposoben izdaviti tri zaporedne stavke v resnično pravilni slovenščini brez najmanjše napake. V Sloveniji se uporabljajo narečja in govorice, slovenščina pa prav gotovo ne. Poleg tega je vsiljevanje pravilne slovenščine do govoric, narečij in pokrajinskih jezikov prav tako jezikovnofašistično, kot so bila zgodovinska zatiranja fašistična do slovenščine. 3) Genije, ki se jim zdi ohranitev slogana "Das Auto" neprimerna, vabim, da se spomnijo ustreznega prevoda. Naj vam namignem, da ne obstaja. V najboljšem primeru se boste spomnili slabega približka. "Wir leben Autos" je sicer za spoznanje bolj prevedljiva zadeva, še zmeraj pa mi ne pade na pamet noben ustrezni prevod, ki bi zajel resnično celo pomensko polje nemške različice. Če vam uspe najti prevod za kateregakoli od teh dveh sloganov, ki mu ne bom mogel oporekati nepolnopomenskosti, priporočam, da postanete poklicni prevajalec sloganov, kar je skoraj zagotovo plačano bolje od vaše sedanje službe. 4) Nekatere moti, da ljudje v javnosti ne govorijo slovenščine ampak bosanščino. Mene pa moti, da Slovenceljni govorite ljubljanščino, primorščino, prleščino … 5) Poslovna in tehnična terminologija v slovenščini sta prevzeti iz tujih jezikov. Prisilno slovenjenje izrazov je po mojem mnenju popolna neumnost. Še posebej, ker na koncu "slovenjenje" pomeni zgolj dobesedno prevajanje. Če obstaja uveljavljen izraz v slovenščini, naj se uporablja, v nasprotnem primeru pa naj se stroka sama odloči, katere izraze bo sprejela v obliki tujke in katerih ne bo. Lepo bi bilo, da vsi najprej pometete pred lastnim pragom. Mislim, da ga ni komentarja tukaj, vključno z mojim, ki bi bil jezikovno brezhiben. Pojavljajo se že osnovne slovnične napake, da o slogovnih niti ne govorim. Razlika med trpečimi za sveto jezo zaradi slabe slovenščine drugih in tistimi, ki na reči gledamo objektivno, je v tem, da se mi zavedamo, da je zelo malo ljudi sposobnih sestaviti jezikovno neoporečno sporočilo, vi pa se delate bolj papeške od papeža. Če vas vprašam, kaj bi naj bila spodnja meja sprejemljivosti, sumim, da boste potegnili črto za spoznanje pod ravnijo svojih jezikovnih sposobnosti. Če se nato jaz razburim, da ste po mojih merilih "polpismeni" tudi vi, pri čemer uporabim vaše lastne čustvene in popolnoma nerazumske argumente, temu ne boste mogli oporekati. No, verjetno bomo slednjo trditev tako ali tako lahko kaj kmalu preizkusili preko tukajšnjih komentarjev.
"1) Slovenski jezik nikakor ni ogrožen. V primerjavi s praktično katerimkoli obdobjem v svoji zgodovini, je dandanes slovenščina daleč najbolj varna. " "Mislim, da ga ni komentarja tukaj, vključno z mojim, ki bi bil jezikovno brezhiben. Pojavljajo se že osnovne slovnične napake, da o slogovnih niti ne govorim." Zdaj se zjasnite, kaj bi radi. Najprej govorite, da slovenščina sploh ni ogrožena, še v istem sporočilu pa, da ne poznate nobenega, ki bi govoril pravilno slovenščino. Predno začnete zmerjati ostale z žaljivkami, se vsaj prepričajte, da si niste v paradoksu.
Slovničnih napak, tujk, uporabe narečij in podobnih zadev, ki ortodoksnim jezikoslovcem sivijo lase, jaz ne priznavam za grožnjo jeziku. Morda glede tega nisem bil dovolj jasen. Paradoksa zatorej ni.
Ne vem, ali se delate neumnega, ali dejansko ste neumni.
https://yourlogicalfallacyis.com/ad-hominem Z vidika Trubarja je Prešeren pisal popolnoma neberljivo spakedravščino. Z vidika Prešerna jo pišemo mi. Glede na to, da ste baje jezikoslovec, bi pričakoval, da se zavedate, da se jezik organsko razvija. To, čemur dandanes pravimo nesposobnost uporabe rodilnika, srednjega spola in dvojine, bo čez sto let pravilo, tako kot je pred sto leti predpreteklik bil nekaj popolnoma vsakdanjega, danes pa ga ljudje ne uporabljajo več niti kot slogovno začimbo. Po mojem mnenju je večja grožnja jeziku prisilna zamrznitev na neki točki v času, saj to privede do zmeraj večjega razkoraka med dejanskim jezikom, ki ga uporabljajo ljudje, in normo, dokler ne postaneta to dva popolnoma različna jezika. In kaj mislite, da je nevarneje za jezik: organski razvoj, ki ga nekateri morda ocenjujejo za propad jezika, ali popoln odmik od realnosti?
Je ta link res bil potreben...? Glede na to, da ste zelo samovšečni in svoja "ugotavljanja" jemljete za sveto resnico (vsi ostali smo očitno preveč neumni, da bi se sploh približali vaši superiorni inteligenci), so vaši komentarji temu tudi primerni. Jezik se spreminja, to mi je jasno. Niti slučajno pa se ne strinjam z vašo trditvijo, da je grožnja t.i. prisilna zamrznitev. A se bomo mi učili pravilnega jezika, ali se bo jezik prilagajal nam? Ker če bo slednje, lahko brez slabe vesti ukinemo predmet slovenščine v šolah in pustimo ljudem, da govorijo, kot jim zapaše. Tudi uradne dokumente lahko začnemo pisati z 90 % tujk in prosto po Prešernu, pač kot se komu zdi. Moje delo bo s tem bistveno lažje. Torej, Ferreira, neko pravilo (oz. zamrznitev, kot ga pojmujete vi) je potrebno v vsakem jeziku. In dokler to pravilo obstaja, je prav, da se ob neupoštevanju opozori govorca. To, da bo čez sto let to pravilo "izven mode", je zelo verjetno, a dokler obstaja, je govorec, ki tega ne uporablja, pač "nesposoben".
Meni se pa zdi, da so tvoje" nebuloze" med bolj smešnimi. Tista nemščina v oglasu je povsem odveč. Das Avto tudi v nemščini pomeni samo avtomobil in nič drugega. Oglasa sicer ne poznam, ampak če so hoteli povdarjeno obliko (za razliko od ein Auto) ima slovenščina cel kup možnosti, kako povdariti ta avtomobil: npr. zares avto, pravi avto, prav ta avto ... Če pa nič od tega ni ustrezno, pa oglas pač ni primeren za naš prostor in bodo naredili drugega. Renault je na primer pred leti točno vedel, katere oglase lahko prevede, katere mora prirediti, včasih pa je ustvarjal posebne oglase samo za naš trg. (recimo pred 20 leti je Renault svoje R5 prodajal po celem svetu kot mestni avto, drugi avto itd. pri nas pa je bil to družinski avto za srednji razred) Seveda so to vedeli, ker so imeli lokalno agencijo, ki je resno opravljala svoj posel. Še bolj neumno ji tisto Wir leben autos. Slovencu to sploh ne gre v uho. Enih 70% jih niti ne ve, kaj to pomeni, vsaj 20% pa misli, da to pomeni "rad imam avtomobile". Tudi meni, ki sicer nemščino kar dobro razumem ni čisto jasno, kaj so mislili s tem sloganom. Kdo je tukaj wir: kupci avtov, vsi ljudje, firma Opel. Je pa očitno en efekt dosežen, ker mi o tem razpravljamo. Ampak mislim, da bi bilo čisto enako, če bi namesto tega nekdo rekel: "voznike Oplov prosimo, da pazijo da na cesti ne povozijo žab in ježev".
Kar se samega gesla Wir leben Autos tiče, je tukaj razlaga z uradne strani Opla: “Wir leben Autos” does not only refer to our German roots and the love we share for German engineering, it also expresses the strong emotion and passion that influences everything we do. The “Wir” communicates our shared enthusiasm and a strong positive “can do” attitude that enables us to develop clever, surprising and innovative products for our consumers. But we do not only build cars, we live for cars and the word “leben” expresses our high level of energy which can be felt by everyone whose life is touched by an Opel. They may feel this through the wealth of purposeful Opel features, insightful innovations or simply by our appealing, contemporary design. Last, but not least we believe that also in the future “Autos” will mean much more to people than just transportation. Opel cars are not just about driving, but an essential part of our everyday lives. ---- Torej prevod "živimo avtomobile", kot ga uporabljajo v oglasih v tekstu, je več ali manj primeren. Zakaj več ali manj? Ker med drugim ne poudarja, da je izdelek nemški oz. se ne sklada s prvim stavkom prej omenjenega citata. Tako da bi v tem primeru bilo še najbolje upoštevati predlog znalčka, in sicer narediti geslo, ki je specifično za slovenski trg. Pa je koza cela in volk sit in ni popolnoma nobene potrebe po dvigovanju lastnega ega z duhovito anglistično nesramnostjo, ne, Beno?
@Blaž - Povezava je bila vsekakor potrebna in očitno bi zdaj bila potrebna tudi povezava do slamnatega moža, saj nisem nikogar označil za neumnega. Če pa se mi določeno stališče zdi neumno, pa to ne izraža mojega mnenja o avtorju stališča. V svoje stališče sem prepričan ravno toliko sveto, kot vi v vaše. Sem pač zagovornik "deskripcije" nad "preskripcijo". "A se bomo mi učili pravilnega jezika, ali se bo jezik prilagajal nam?" Kaj je bilo prej, ljudje ali jezik? Sicer pa je med jezikovnim fašizmom in jezikovno anarhijo tudi dopuščanje organskega razvoja jezika z občasnim posodabljanjem pravopisa. Glede na to, da Nemci s svojimi reformami pravopisa (sicer razmeroma konzervativno) počnejo prav to, očitno zadeva ni nemogoča. Čestitam, dokazali ste, da znate uporabljati Google. Očitno sem vam stopil na žulj, da ste se potrudili poiskati mojo identiteto, ki je sicer ne skrivam. Temu se reče nekoristno porabljenih 5 minut življenja, ki jih ne boste dobili nazaj. Pa namig za v prihodnje - naslednjič raje zapišite oba priimka, saj sta enakovredna. V nasprotnem primeru bi me lahko kdo zamešal za kakega drugega člana moje družine, česar nikomur ne privoščim. Ja, na neki točki je pravopis seveda treba zaključiti v celoto in to je potemtakem zamrznitev. Je pa razlika v tem, da bi jaz zadevo posodabljal na vsako desetletje, vi pa na vsako stoletje. Se pa postavlja vprašanje, s kakšno legitimnostjo lahko jezik, ki ga niti (visoko izobraženi) materni govorci ne znajo pravilno uporabljati, sploh še imenujemo jezik slednjih. Glede prevoda "Wir leben Autos" - tako je, "več ali manj" je primeren. Ne zajema pa celega pomena. V prevajalstvu sta v grobem dve možnosti. A) Besedilo približamo publiki. B) Publiko približamo besedilu. Oba pristopa sta enako legitimna, pa če vam je to všeč ali ne. Strinjam pa se, da je bilo dovolj dvigovanja lastnega ega z duhovito anglistično nesramnostjo. Na srečo jaz nisem anglist (kaj je že vaša izobrazba?), zatorej si ne morem pomagati, da ne bi vprašal, ali vašemu zaključku morda ni botroval primer psihološke projekcije? Zlasti ker nikjer ne nasprotujem uporabi slovenščine, slovenskih izvirnih besedil, ali celo prevodov, v kolikor so slednji ustrezni. @Znalček - Odlično, vsaj nekoga sem nasmejal. Glede "Das Auto" - pa je "caka" prav v tem, da s tem "das" za razliko od "ein" povejo precej več. Iz vaših predlogov je jasno, da to razliko zaznate tudi vi, težava pa nastopi, ker praktično vsem prevodom v slogu vaših predlogov manjka "das gewisse Etwas", ki ga doda določni člen. Kot rečeno, dopuščam možnost, da obstaja popolni prevod, vendar se ga pred leti, ko smo prav o tem primeru razpravljali še na fakulteti, ni domislila niti polna učilnica razmeroma dobro podkovanih bodočih uporabnikov nemščine, niti profesor oz. profesorica (oprostili mi boste, da sem pozabil, pri katerem predmetu točno smo o tem debatirali), ki je seveda dokaj izkušen/-a prevajalec/-ka. Pa da ne bo pomote, kot že rečeno, nimam nič proti oglasom, ki so narejeni za naš trg, proti oglasom v slovenščini ali čemerkoli podobnem. Res je, da sem to točko obdelal malce pretirano agresivno, za kar se opravičujem, sem pa želel izpostaviti (za enkrat še neovrženo) dejstvo, da ta slogan ni ustrezno prevedljiv, za čemer stojim. In če se podjetje odloči v Sloveniji uporabiti slogan v nemščini ali morda kmerščini, je to poslovna odločitev podjetja, ki je sankcionirana z dvigom oz. padcem prodaje, kar je več kot dovolj. Ali pa bi morda morali prepovedati tudi reklame, v katerih nastopajo nebelci, nekristjani, kitajski izdelki in podobne grožnje Kokoški?
Res smo že vse povedali. Bi pa dodal še nekaj. strinjam se z radkom hriberškom, ki je za kaznovanje. Pri teh zadevah brez kaznovanja ne gre. Enostavno povedan primer: oglas "Das avto" ni preveden... posledica: kazen za neustrezno (ne) uporabo slovenskega jezika tloliko in toliko evrčkov. Pri nas je žal tako, da če se bo samo spodbujalo k rabi slovenskega jezika, bo prišlo še do zasmehovanja tistih, ki bi radi dosegli ustrezno rabo jezika. Takšni smo, zato malo represije ne škodi. Kar se tiče pa sinhronizacije... ne strinjam se, da je pri nas slaba. RTV slovenija ima zelo kvalitetno sinhronizacijo, tudi filmi v kinu so zelo kvalitetno sinhronizirani. Zanič pa so sinhronizacije na komercialnih TV (POP). Tam pa je res katastrofa. Sicer pa bi bilo najboljše, če bi se vsi filmi (vsaj v kinu) sinhronizirali, ker žal mi Slovenci filmov ne gledamo ampak jih beremo. Pri filmu pa je le slika tisto, kar je najpomembnejše. Mi pa to zamudimo, ker se ukvarjamo z branjem podnapisov. In nam uidejo vse gestikulacije, vsa mimika, scena, statisti... dejansko je naš ogled filmov zelo okrnjen zaradi podnapisov.
Glede filmov se absolutno ne strinjam. Kot sem že omenil, sinhronizacija v slovenščino je porazna zaradi vrsto faktorjev - prevelika monotonost govorcev, kar ni le boleče za uho, temveč posledično pomeni, da v večini primerov govorec ne zajame likove prave osebnosti. Kolikor opažam že celo življenje je slovenščina dokaj "depresiven" in "vzvišen" jezik - preveč radi dramatiziramo in se imamo za ne vem kaj, kar do neke mere pokvari recimo kakšno dobro komedijo/akcijo. Konkreten primer, ki mi trenutno pade na pamet, je serija Family Guy, kjer so ime Lois prevedli v Lojzka in že zaradi imena gledalec avtomatično sklepa, da je ta Lojzka neko kmečko, naivno, intelektualno omejeno dekle brez ficka v žepu. V resnici pa prihaja iz zelo premožne družine z veliko poznanstvi visokega profila. Torej, "kiksnli" so ga že v imenu, kaj šele v dialogih (ki pa so me po minuti gledanja prisilili na bruhanje oz. je komedija s črnim humorjem Family Guy kar čez noč postala dramska igra). Poleg tega nimamo nobenih ustreznic za prevode nekaterih besednih iger, ki jih angleščina recimo ima oz. te ustreznice v 90 % primerih to sploh niso, kar spet posledično pomeni, da je negovorec angleščine prikrajšan. V večini primerov pa so podnapisi tako porazni, da moram dejansko poslušati original, če sploh želim slediti zgodbi, tako da si niti nočem predstavljati, da bi imel le in izključno slovensko različico. Po moje me v kino dvorane več nikoli ne bi bilo.
Sinhronizacija je v skoraj vseh primerih škodljiva. Kot filmofil zelo cenim filme in se posvečam vsaki podrobnosti. In samo nekdo, ki filme gleda popolnoma nepozorno in v njih ne zna resnično uživati, lahko predlaga kaj takšnega. Če samo pomislim na to, da bi namesto Daniel Day Lewisa kot Lincolna poslušala enega izmed naših igralcev, me spreleti srh. To ne samo da ne spodbuja jezika ampak je nacionalistično, žaljivo do umetniškega dela in nespoštljivo do drugega jezika.
Sinhronizacija je v skoraj vseh primerih škodljiva. Kot filmofil zelo cenim filme in se posvečam vsaki podrobnosti. In samo nekdo, ki filme gleda popolnoma nepozorno in v njih ne zna resnično uživati, lahko predlaga kaj takšnega. Če samo pomislim na to, da bi namesto Daniel Day Lewisa kot Lincolna poslušala enega izmed naših igralcev, me spreleti srh. To ne samo da ne spodbuja jezika ampak je nacionalistično, žaljivo do umetniškega dela in nespoštljivo do drugega jezika.
Tudi pred sprejemom kakršnegakoli zakona bi se dalo v lokalnih skupnostih kaj narediti za ohranitev, in še pomembneje, za nadaljni razvoj jezika. Kar se tiče kulture je vsak korak v smeri globalizacije katastrofalen. Podobno velja tudi za ekonomsko, politično, prehrambeno in še kakšno suverenost. Kot edino pozitivno stran globalizacije vidim mednarodno trgovino in izmenjavo znanj. Bodite pozorni na to.
Skoraj vse je že napisano in strinjam se, da je treba nekaj ukrenit. Sem za kaznovanje pri javni rabi jezika. To so reklame, podnapisi na TV, oglasi... Zadnjič vstopim v trgovino z avto deli in na vratih napis, POZOR, SPOLJSKA TLA. Na bruhanje mi je šlo. Sem mislil zaposlenim nekaj npovedat, pa sem se vzdržal, ker s takšnim debilom, ki je to napisal, tako ali tako ne bi prišel nikamor v komunikaciji. Začet pa je treba pri nepismenih poslancih, ki jim ne vem kdo vse piše razne govore z ofomno tujkami, katerih niti sami ne razumejo. SE PA SLIŠI UČENO IN RAZGLEDANO, dokler se jih ne spregleda.
Slovensčino in domoznanstvo je potrebno predvsem spodbujat in reklamirat... Potrebno je dvignit podobo naroda in nacionalno zavest. V solah, na tv-jih, na izobrazevanjih, v vladi, povsod... Glede manjsin pa je tud nujno treba ukrepat in se strinjam da je sramotno da nasa vlada tako malo naredi za bistvene zadeve...
Ja in ce dam primer- trgovke ob meji, te ze kar avtomaticno pozdravljajo z čau, bongiorno itd,... kaj sem italjan ali kaj? Pa novejsi slovenski filmi-pacenje. Pa ni neko narecje, ampak vsi vemo kaj je.
Se strinjam, da je pogosto boleče poslušati kaj se dogaja z našim jezikom. Sploh v medijih, kjer bi se pričakovalo vsaj osnovno znanje jezika. Pa vendar, jezik je živ in se razvija. Z zakoni, s katerimi bi se knjižni jezik vsiljevalo ne bi dosegli prav dosti. Smo v časih, ko se veliko bolj srečujemo s tujimi jeziki in je povsem naravno, da se v naš jezik integrirajo tudi tuje besede. Sploh če gre za tehnologijo oz. nove znanosti. Celo narečja, ki uživajo mnogo spoštovanja vsebujejo zelo veliko nemščih, italjanskih, hrvaških in celo madžarskih besed ali njihovih izpeljank. Zato ne vidim razlike med tem in novodobno integracijo angleških izrazov v naš jezik. Se pa strinjam, da bi bilo potrebno več izobraževanja na področju knjižnega jezika. Vendar ne s prisilo, tako kot nekateri želijo, ampak z osveščanjem.
Strinjam se, da potrebujemo tak zakon. Čeprav - tudi predlagatelj je zapisal "nebi" - ne ve, da se "ne bi" ne piše skupaj. Pogosta napaka, za katero so krivi nesposobni učitelji slovenščine. Zakon bi moral zavezovati vse, ki izdajajo kakršnekoli publikacije, imajo spletne strani itd., da bi morali dati lektorirati svoja besedila. Ne strinjam se, da so za propad slovenščine krive razne "bosanske slovenštine"(duhovito) - to se ne bi dogajalo, če ne bi Slovenci sami imeli malomarnega odnosa do jezikov. Je nemščina ogrožena zaradi Turkov? Angleščina v VB zaradi Poljakov in drugih priseljencev? Ne. Obupno je, da se prevodi dajejo raznim študentom in celo srednješolcem. Strinjam se z Blažem tudi glede uporabe tujk ter porazne sinhronizacije. (Včeraj sem izvedela, da sinhronira risanke tudi brezposelni pravnik, ki do tega ne čuti nobenega veselja, kar je tudi povedal, da to opravlja samo zaradi denarja. Sama sem pred leti želela priti zraven, pa mi ni uspelo, čeprav imam smisel za to, hodila sem v dramsko šolo itd. Spet napačen izbor kadrov, kar je tako pogosto v Slovenji ...) Poglejte v menuje v gostilnah, v napise v trgovinah. Izdajajo se nelektorirani časopisi - npr. časopisi raznih organizacij, ki pa včasih izhajajo v relativno velikih nakladah, npr. 20.000 izvodov, po vsej Slovenji. Posebni biseri se najdejo tudi pri podnapisih na raznih TV programih. Tam prevajalčki dokažejo, da ne obvladajo niti angleških imen in iz njih naredijo zmazke (Bruce Spreengsteen, Diary Queen ...). Ne ljubi se jim vzeti nekaj sekund za preverjanje ... In vsega tega ne ureja noben zakon, nadzoruje noben inšpektorat, kar je sramotno. Vsak zase bi se moral vprašati, koliko je resnično pismen, če se zna govorno izražati in kaj lahko stori za izboljšanje. Strinjam se tudi, da bi se moralo storiti več na področju ohranjanja narečij.
Barbara, če se voznik zaleti z avtom, je torej kriv inštruktur po vaše in je zato on nesposoben? Vidim pa, da ste imeli tudi vi nesposobnega učitelja, ker ste naredili kar nekaj napak v pisanju (TV-program in ne TV program, pisanje brez končnega ločila, presledki). Najprej je potrebno pred svojim pragom pomesti. Najbolje pa je, da se zavedamo, da se vsakemu zgodi kakšna napaka. Ni takoj potrebno vse obtoževati in posploševati - še najmanj pa zaradi besede nebi ... Lep pozdrav.
Pri izražanju se mi zdi sporočilo v prvem planu. Neznosno se mi zdi, da se nekaterim avtorjem jemlje veljava zaradi načina pisanja tudi takrat, ko ima sporočilo neskončno večjo težo od slovničnih napak. Takrat pomislim, da poskuša nek neizživet lektor ali slavist opozoriti nase, pa čeprav s tem odvrača od bistva napisanega in s tem povzroča veliko škodo. Glede obveznega lektoriranja pa se v glavnem strinjam. Bolj, ko je zapisano pomembno za uporabnika, bolj bi moral delovati nadzor.
Komentar je izbrisal avtor komentarja.
Bolj me skrbi za narečja. Je mnogo besed pozabljenih, ki so jih, jih uporabljajo stari ljudje in zdaj se jih ne več... Kot pa za ta umetno narejen jezik z dodatki gajice. Razni nj lj k ne vem pri streli kdo jih doma uporablja... Jebes slovenski jezik ko pa imamo vecje probleme v nasi drzavi.
Ohohohoho.... kje začeti. Pa gremo. Raven znanja pada, pravite. Se strinjam. Sprehodite se po našem glavnem mestu in malo poslušajte govorico, ki jo govorijo ljudje okrog vas. Slovenščina? Ne. Ljubljanščina? A-a. V Ljubljani, torej glavnem mestu Slovenije, sta danes najbolj razširjeni bosanščina in pobosanščena slovenština. Ne, nimam nič proti bosancem, da mi slučajno kdo ne bi tega vrgel naprej, a to je delno vsaj eden od razlogov, zakaj naš jezik izumira. Potem pa dodaj še odpor proti učenju pravilne slovenščine in rezultati so tukaj. Prevodi. Moja formalna izobrazba je anglist, poleg redne zaposlitve tudi prevajam kot neke vrste popoldanski s.p. Projektov v Sloveniji tako rekoč ne najdem, saj si podjetja kao ne morejo privoščiti prevajalca in svoje prevode rajši dajo notranjim sodelavcem oz. srednješolcem za drobiž. Stvar podjetja, jih ne obsojam, vendar pa potem nastane takšen zmazek, da ne moreš verjeti - prevodi takšni, da človeka dobesedno stisne na WC; nepravilna uporaba ločil, nepravilne sklanjatve, katastrofalno neustrezna izbira besed glede na dani prevod, ....... OBUP! Najhuje je, ko nekdo, ki v šoli kasira same petice pri angleščini, misli, da zna prevajati. Ne, ljudje, ne znate. Verjemite mi, da ne znate. Istega mišljenja sem bil jaz, preden sem se vpisal na FF v Ljubljani (v srednji same petice, državna tekmovanja, itd itd). Šele v 1. letniku faksa sem ugotovil, da bo za prevajanje potrebno še OGROMNO znanja, razgledanosti, izobrazbe. Kot tretje pa bi izpostavil "poslovni" jezik. Če naš slovenski poslovni jezik ne vsebuje vsaj 3/4 tujk (večinoma angleških, seveda), potem pa res ne vem. Besede kot so edukacija (izobrazba?), transakcija (prenos?), fiskalno (davčno?), laptop (prenosni računalnik?) so le nekatere, ki mi trenutno pridejo na pamet. Če želimo ohraniti slovenski jezik, bo med drugim potrebno krepko omejiti tujke in začeti uporabljati domače besede. Pa da ne bom le kritiziral tujih jezikov, obstaja področje, kjer pa vseeno dajem prednost angleščini - filmi. Ne vem, če se to samo meni zdi, ampak odkar so začeli presnemavati angleške glasove v risankah, so se mi dotične risanke dokončno zagabile. Glasovi so katastrofalni, monotoni, niti slučajno ne ustrezajo likom v risankah, še manj pa zajamejo vso bistvo, ki jo prinese angleški jezik. Medtem ko nemci, recimo, so pa zelo uspešni na tem področju - glasovi imajo primeren ton, primerno glasnost in barvitost tona, so ustrezni glede na situacijo v filmu in včasih imam celo rajši nemško verzijo napram angleški (recimo serijo King of Queens).
"Bosanščina" je modna zaradi stanja v državi. Ko je bilo drugačno stanje je bila angleščina bolj moderna. Zdaj je modno biti nevaren. Stereotip je, da nevarni tipčki govorijo z južnim naglasom. Kar se tiče prevodov, posebno navodil za uporabo in vsega kar potrošnik dobi v roke menim, da bi moralo biti opremljeno z naslovom prevajalca. Te bi pa uzakonil. Če nimaš za prevajalca potem ne uvažaj. Ne vem ali politiki uporabljajo "poslovni" jezik zdi pa se mi ogabno kaj ta cvet slovenstva spušča skozi usta zato, da bi s svojo "strokovnostjo" naredil vtis na tiste, ki jih ne bi razumeli niti, če bi uporabljali le slovenske izraze. Proti sinhronizacijam sem pa odločno. Menim, da poneumljajo ljudi.
@Blaž: Jaz sam sicer nisem ne anglist ne slavist, a sem morda eden tistih, ki jih črtite. Dolga leta (cca. 15 let) se ukvarjam z lokalizacijo bolj za hobi in sem bil posledično bolj ali manj zraven pri različnih projektih od KDE, Mozilla Firefox in Thunderbird, Openoffice.org ter nekaj drugih, nedokončanih, ker je bilo sodelavcev premalo. Če je kdo uporabljal DropBox ali Geany, je uporabljal stoodstotno moj prevod (in pozabil sem še kakšen program pod Windows (tm), jih je bilo preveč). Strinjam se, da je predvsem strokovno izrazje neenotno in da vsak novinec vleče v svojo smer. Kar se tiče srednješolcev in prvih letnikov faksa, so res obupni - mislijo da so bogovi in resnično uničujejo obstoječe prevode, nekateri celo namerno. Ko pa ne zmorejo prevesti kakih 1000 pojmov iz .po datoteke, jih pa zmanjka in jo pobrišejo. Vendar se proti neodgovornim na srečo lahko v računalništvu borimo s programi za arhiviranje in primernim sistemom različic (svn, git). Sam še trenutno vzdružujem prevod enega programa, to je Geany, ostale projekte sem opustil, ker se nameravam pri tem programu v prihodnje osredotočiti na pomoč. Kar se tiče prevajanja, uporabljam metodo navzkrižnega prevajanja, ki se je do zdaj pokazala za uspešno. O prevajalcih z licenco imam sicer mnenje, da so precej vzvišena bitja, sam sem namreč pred leti za pokušino prepesnil neki Ježkov songov v angleščino, je ravno pravšnji za današnji čas. Kar se tiče vaših prevodov, so na hitro rečeno pod nivojem, lahko pa se seveda motim - bil bi vesel. Laptop recimo prevajamo kot prenosnik, transakcija ni le prenos, temveč ima lahko tudi druge pomene. Vendar, če se spustiva na nivo prevodov, greva izven teme. Angleščini in tujim jezikom vsekakor _nikjer_ ne dajem prednosti - to ni v duhu prevajalstva. Pravi prevajalec _mora_ približati vsebino gledalcu, poslušalcu, uporabniku in v temu je srž funkcije prevajalca kot takega. Kot anglist ste tu zgrešili in postali anglofil. Potrebno je priznati, da nemški jezik ni tako zelo različen od angleškega (govorim in razumem oba), ritmika je podobna, koreni besed podobni, osnove enake. Sinhronizacija je iz angleške v nemško različico zato verjetno dosti lažja kot v slovensko, rusko, poljsko, italijansko, hindujsko ali francosko različico filma. Ste si morda ogledali Ledeno dobo v francoski, slovenski, angleški in nemški verziji? Morda bi bili prijetno presenečeni. In hja, še za konec: v mojem času, ko sem se jaz učil uporabe računalnikov, so bile tipke trde, da ti prsti odpadejo, vladal je Z80. Ni bilo interneta, kaj šele slovenščine na računalnikih, . To so bile šele ideje daleč v oblakih. Šele kasneje smo kar direktno poflikali operacijski sistem, ampak to je že druga zgodba. Pa lep pozdrav!
@jozzek Najprej kudos za dolga leta prevajanja programja! Nato pa nekaj podrobnosti: - Licenca za prevajanje (žal) ne obstaja. Moja babica se lahko ta trenutek začne reklamirati kot prevajalka iz kantonščine v baskovščino, pa jo bodo ljudje (vsaj do predstavitve rezultatov) jemali enako resno, kot nekoga, ki je iz prevajalstva diplomiral. - Pravi prevajalec mora najprej ugotoviti namen besedila in namen prevoda. Njegova naloga je ta namen ohraniti. Večina ljudi delo prevajalcev razume kot približevanje vsebine ciljni publiki, kar pa ni zmeraj točno. To morda lahko najbolje razložim z nekaj primeri: 1) Harryja Potterja sem prebral najprej v nemščini in slovenščini, nato pa še v angleščini. Po mojem subjektivnem mnenju, sta se slovenski in nemški prevod bistveno razlikovala. Ko sem bral slovenski prevod, sem imel občutek, da berem pravljico (izključno) za otroke. Nemški prevod mi tega občutka ni vzbudil, prav tako ne angleški original. 2) Poglejmo antičnogrško mitologijo. Ko so jo prevajali (oz. prevzemali) Rimljani, so to mitologijo približali "ciljni publiki". Zevs je postal Jupiter, Ares je postal Mars itd. Ko se grški mitologiji posvečamo dandanes, Zevsa ne preimenujemo v Boga, Aresa v Kristusa ipd., ampak ohranimo izvirno kulturo. Na ta način ciljno publiko približamo kulturi izvirnika. Za strokovno podlago si lahko preberete članek o "Dynamic and formal equivalence" na Wikipediji. Vsebine namenjene predvsem mlajšim otrokom je pametno "dinamično prevajati" - približati publiki, saj ta publika še nima dovolj informacij o svetu, da bi morda razumela vse namige, kulturne implikacije ipd. Pri prevajanju vsebin za starejše občinstvo pa sem vsaj jaz zelo previden glede trditev, kaj se MORA približati publiki, kaj se LAHKO in česa se absolutno NE SME. Pod črto je namen prevajanja omogočanje lažjega razumevanja vsebine. Nasilno prevajanje ustaljene terminologije, pa čeprav je le-ta polna tujk, pogosto povzroči zgolj zmedo, ker se ogromno prevajalcev veliko premalo poglobi v same besede, ali pa niti nimajo dovolj strokovne podlage. Žal take oslarije segajo tudi v najbolj "elitne" prevajalske kroge (npr. prevajalci v institucijah EU). Kot primer - pridevniki v naslednjih besednih zvezah (morda ne točno ti - te reči sem nazadnje prevajal pred več leti - ampak v tem smislu) "significant increase", "major increase", "crucial increase" se vsi prevajajo z besedo "bistveno". Tako so se prvi naši prevajalci v EU zmenili in tako bo, ker tega pač nihče razen njih ne more spremeniti. Prevajanje je v enaki meri znanost in umetnost, zato je prepiranje o subjektivnih mnenjih nesmiselno. Kadar pa govorijo dejstva ...
@ jozzek, v oklepaju so le predlogi, ki so lahko primerni glede na kontekst. Laptop lahko prevajate kot prenosnik ali prenosni računalnik, obe različici sta primerni, če slučajno ne veste. Kar je čudno, glede na to, da se ukvarjate z lokalizacijo. Drugače pa moram res pohvaliti vaš pogum - če bi namreč jaz bil avtor prevoda za DropBox, bi se v prihodnje raje vzdržal ocenjevanja prevodov drugih. Pa lep pozdrav tudi vam.
moderator UKOM
Odziv objavljen: 15.03.2013 Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Rabo in status slovenščine ureja Zakon o javni rabi slovenščine, ki je začel veljati leta 2004. V njem so jezikovno regulirana vsa glavna področja rabe slovenščine v javnosti: gospodarstvo, šolstvo, mediji, javna uprava, javne prireditve, oglaševanje. Najdete ga na spletnem mestu Državnega zbora. Poleg tega je javna raba slovenščine zakonsko določena tudi v področnih predpisih, tule najdete seznam, ki ga sicer še dopolnjujemo. Ob tem poudarjamo, da lahko morebitno kršitev zakonodaje glede javne rabe slovenščine kdorkoli prijavi pristojnemu inšpektoratu. Z vašo ugotovitvijo, da raven znanja jezika ni na zavidljivi ravni, se strinjamo. Naša prizadevanja so usmerjena v dvig ravni pismenosti, kar poskušamo doseči tudi s sprejemom nove Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko, v kateri je veliko ukrepov namenjenih jezikovnemu izobraževanju. Osnutek resolucije, ki je še v postopku sprejemanja, najdete na spletni strani ministrstva. V zvezi s problemom dvojezičnih tabel v sosednjih državah lahko ugotovimo, da je slovenska avtohtona skupnost, vključno z jezikom, praviloma uradno priznana. Problem je seveda v nezadostni realizaciji pravnega okvira, velikokrat je to ravno na področju dvojezičnih topografskih napisov. Odgovornost vsake od sosednjih držav je, da sprejema ukrepe na področju varstva manjšin, k temu jih poleg lastne zakonodaje zavezujejo tudi mednarodne pogodbe, in te ukrepe tudi uresničuje. Republika Slovenija pa seveda ves čas na različnih ravneh opozarja na neuresničevanje pravnih okvirov.
Priloge:
» Uradni odgovor MIZKŠ (84.22 KB)
Predlog je sprejet, če prejme več glasov ZA kot PROTI, in ob pogoju, da je število glasov ZA vsaj 10
Se v popolnosti strinjam. Dodal bi še tudi to, da bi morala biti nuja, da bi morali vsi zaposleni, ki imajo neposreden stik z uporabniki, govoriti slovensko. Prevečkrat se sliši vse kaj druga, samo slovenščina ne. In ne vem, ali sem v tujini ali v Sloveniji. Na žalost pa nihče ne more nikogar prisiliti, kakšno ime bo dal trgovini ali podjetju - žal. Že če samo pogledamo imena, ki jih starši dajejo svojim otrokom ... lp
Soglašam! Sama sem predlagala,da bi moral predsednik države govoriti v slovenskem jeziku pa je bil predlog zavrnjen, toliko o rabi jezika. Glede trgovin pa - če bi vlada sprejela sklep, da so vse trgovine, ki so last naših ljujdi, "okitene" s tujimi imeni dolžne plačevati kak davek se bi zadeve gotovo spremenile. O imenih, ki jih dajejo večinoma samozvani umetniki svojim otrokom, pa je škoda izgubljati besede. Sreča je, da si lahko otroci potem ime sami spremenijo ko so polnoletni, kako se bodo pa počutili v šoli pa njihove starše gotovo ne zanima. Žalostno.
Se popolnoma strinjam. Pa še to: dosledno bi bilo treba uveljavljati slovenski jezik v medijih, npr. pri reklamah. Ne pa da na slovenski TV rečejo: "Das Avto", ali "Wir leben Avtos". Take stvari se ne bi smele dogajati in pika.
Ohohohoho.... kje začeti. Pa gremo. Raven znanja pada, pravite. Se strinjam. Sprehodite se po našem glavnem mestu in malo poslušajte govorico, ki jo govorijo ljudje okrog vas. Slovenščina? Ne. Ljubljanščina? A-a. V Ljubljani, torej glavnem mestu Slovenije, sta danes najbolj razširjeni bosanščina in pobosanščena slovenština. Ne, nimam nič proti bosancem, da mi slučajno kdo ne bi tega vrgel naprej, a to je delno vsaj eden od razlogov, zakaj naš jezik izumira. Potem pa dodaj še odpor proti učenju pravilne slovenščine in rezultati so tukaj. Prevodi. Moja formalna izobrazba je anglist, poleg redne zaposlitve tudi prevajam kot neke vrste popoldanski s.p. Projektov v Sloveniji tako rekoč ne najdem, saj si podjetja kao ne morejo privoščiti prevajalca in svoje prevode rajši dajo notranjim sodelavcem oz. srednješolcem za drobiž. Stvar podjetja, jih ne obsojam, vendar pa potem nastane takšen zmazek, da ne moreš verjeti - prevodi takšni, da človeka dobesedno stisne na WC; nepravilna uporaba ločil, nepravilne sklanjatve, katastrofalno neustrezna izbira besed glede na dani prevod, ....... OBUP! Najhuje je, ko nekdo, ki v šoli kasira same petice pri angleščini, misli, da zna prevajati. Ne, ljudje, ne znate. Verjemite mi, da ne znate. Istega mišljenja sem bil jaz, preden sem se vpisal na FF v Ljubljani (v srednji same petice, državna tekmovanja, itd itd). Šele v 1. letniku faksa sem ugotovil, da bo za prevajanje potrebno še OGROMNO znanja, razgledanosti, izobrazbe. Kot tretje pa bi izpostavil "poslovni" jezik. Če naš slovenski poslovni jezik ne vsebuje vsaj 3/4 tujk (večinoma angleških, seveda), potem pa res ne vem. Besede kot so edukacija (izobrazba?), transakcija (prenos?), fiskalno (davčno?), laptop (prenosni računalnik?) so le nekatere, ki mi trenutno pridejo na pamet. Če želimo ohraniti slovenski jezik, bo med drugim potrebno krepko omejiti tujke in začeti uporabljati domače besede. Pa da ne bom le kritiziral tujih jezikov, obstaja področje, kjer pa vseeno dajem prednost angleščini - filmi. Ne vem, če se to samo meni zdi, ampak odkar so začeli presnemavati angleške glasove v risankah, so se mi dotične risanke dokončno zagabile. Glasovi so katastrofalni, monotoni, niti slučajno ne ustrezajo likom v risankah, še manj pa zajamejo vso bistvo, ki jo prinese angleški jezik. Medtem ko nemci, recimo, so pa zelo uspešni na tem področju - glasovi imajo primeren ton, primerno glasnost in barvitost tona, so ustrezni glede na situacijo v filmu in včasih imam celo rajši nemško verzijo napram angleški (recimo serijo King of Queens).
"Bosanščina" je modna zaradi stanja v državi. Ko je bilo drugačno stanje je bila angleščina bolj moderna. Zdaj je modno biti nevaren. Stereotip je, da nevarni tipčki govorijo z južnim naglasom. Kar se tiče prevodov, posebno navodil za uporabo in vsega kar potrošnik dobi v roke menim, da bi moralo biti opremljeno z naslovom prevajalca. Te bi pa uzakonil. Če nimaš za prevajalca potem ne uvažaj. Ne vem ali politiki uporabljajo "poslovni" jezik zdi pa se mi ogabno kaj ta cvet slovenstva spušča skozi usta zato, da bi s svojo "strokovnostjo" naredil vtis na tiste, ki jih ne bi razumeli niti, če bi uporabljali le slovenske izraze. Proti sinhronizacijam sem pa odločno. Menim, da poneumljajo ljudi.
@Blaž: Jaz sam sicer nisem ne anglist ne slavist, a sem morda eden tistih, ki jih črtite. Dolga leta (cca. 15 let) se ukvarjam z lokalizacijo bolj za hobi in sem bil posledično bolj ali manj zraven pri različnih projektih od KDE, Mozilla Firefox in Thunderbird, Openoffice.org ter nekaj drugih, nedokončanih, ker je bilo sodelavcev premalo. Če je kdo uporabljal DropBox ali Geany, je uporabljal stoodstotno moj prevod (in pozabil sem še kakšen program pod Windows (tm), jih je bilo preveč). Strinjam se, da je predvsem strokovno izrazje neenotno in da vsak novinec vleče v svojo smer. Kar se tiče srednješolcev in prvih letnikov faksa, so res obupni - mislijo da so bogovi in resnično uničujejo obstoječe prevode, nekateri celo namerno. Ko pa ne zmorejo prevesti kakih 1000 pojmov iz .po datoteke, jih pa zmanjka in jo pobrišejo. Vendar se proti neodgovornim na srečo lahko v računalništvu borimo s programi za arhiviranje in primernim sistemom različic (svn, git). Sam še trenutno vzdružujem prevod enega programa, to je Geany, ostale projekte sem opustil, ker se nameravam pri tem programu v prihodnje osredotočiti na pomoč. Kar se tiče prevajanja, uporabljam metodo navzkrižnega prevajanja, ki se je do zdaj pokazala za uspešno. O prevajalcih z licenco imam sicer mnenje, da so precej vzvišena bitja, sam sem namreč pred leti za pokušino prepesnil neki Ježkov songov v angleščino, je ravno pravšnji za današnji čas. Kar se tiče vaših prevodov, so na hitro rečeno pod nivojem, lahko pa se seveda motim - bil bi vesel. Laptop recimo prevajamo kot prenosnik, transakcija ni le prenos, temveč ima lahko tudi druge pomene. Vendar, če se spustiva na nivo prevodov, greva izven teme. Angleščini in tujim jezikom vsekakor _nikjer_ ne dajem prednosti - to ni v duhu prevajalstva. Pravi prevajalec _mora_ približati vsebino gledalcu, poslušalcu, uporabniku in v temu je srž funkcije prevajalca kot takega. Kot anglist ste tu zgrešili in postali anglofil. Potrebno je priznati, da nemški jezik ni tako zelo različen od angleškega (govorim in razumem oba), ritmika je podobna, koreni besed podobni, osnove enake. Sinhronizacija je iz angleške v nemško različico zato verjetno dosti lažja kot v slovensko, rusko, poljsko, italijansko, hindujsko ali francosko različico filma. Ste si morda ogledali Ledeno dobo v francoski, slovenski, angleški in nemški verziji? Morda bi bili prijetno presenečeni. In hja, še za konec: v mojem času, ko sem se jaz učil uporabe računalnikov, so bile tipke trde, da ti prsti odpadejo, vladal je Z80. Ni bilo interneta, kaj šele slovenščine na računalnikih, . To so bile šele ideje daleč v oblakih. Šele kasneje smo kar direktno poflikali operacijski sistem, ampak to je že druga zgodba. Pa lep pozdrav!
@jozzek Najprej kudos za dolga leta prevajanja programja! Nato pa nekaj podrobnosti: - Licenca za prevajanje (žal) ne obstaja. Moja babica se lahko ta trenutek začne reklamirati kot prevajalka iz kantonščine v baskovščino, pa jo bodo ljudje (vsaj do predstavitve rezultatov) jemali enako resno, kot nekoga, ki je iz prevajalstva diplomiral. - Pravi prevajalec mora najprej ugotoviti namen besedila in namen prevoda. Njegova naloga je ta namen ohraniti. Večina ljudi delo prevajalcev razume kot približevanje vsebine ciljni publiki, kar pa ni zmeraj točno. To morda lahko najbolje razložim z nekaj primeri: 1) Harryja Potterja sem prebral najprej v nemščini in slovenščini, nato pa še v angleščini. Po mojem subjektivnem mnenju, sta se slovenski in nemški prevod bistveno razlikovala. Ko sem bral slovenski prevod, sem imel občutek, da berem pravljico (izključno) za otroke. Nemški prevod mi tega občutka ni vzbudil, prav tako ne angleški original. 2) Poglejmo antičnogrško mitologijo. Ko so jo prevajali (oz. prevzemali) Rimljani, so to mitologijo približali "ciljni publiki". Zevs je postal Jupiter, Ares je postal Mars itd. Ko se grški mitologiji posvečamo dandanes, Zevsa ne preimenujemo v Boga, Aresa v Kristusa ipd., ampak ohranimo izvirno kulturo. Na ta način ciljno publiko približamo kulturi izvirnika. Za strokovno podlago si lahko preberete članek o "Dynamic and formal equivalence" na Wikipediji. Vsebine namenjene predvsem mlajšim otrokom je pametno "dinamično prevajati" - približati publiki, saj ta publika še nima dovolj informacij o svetu, da bi morda razumela vse namige, kulturne implikacije ipd. Pri prevajanju vsebin za starejše občinstvo pa sem vsaj jaz zelo previden glede trditev, kaj se MORA približati publiki, kaj se LAHKO in česa se absolutno NE SME. Pod črto je namen prevajanja omogočanje lažjega razumevanja vsebine. Nasilno prevajanje ustaljene terminologije, pa čeprav je le-ta polna tujk, pogosto povzroči zgolj zmedo, ker se ogromno prevajalcev veliko premalo poglobi v same besede, ali pa niti nimajo dovolj strokovne podlage. Žal take oslarije segajo tudi v najbolj "elitne" prevajalske kroge (npr. prevajalci v institucijah EU). Kot primer - pridevniki v naslednjih besednih zvezah (morda ne točno ti - te reči sem nazadnje prevajal pred več leti - ampak v tem smislu) "significant increase", "major increase", "crucial increase" se vsi prevajajo z besedo "bistveno". Tako so se prvi naši prevajalci v EU zmenili in tako bo, ker tega pač nihče razen njih ne more spremeniti. Prevajanje je v enaki meri znanost in umetnost, zato je prepiranje o subjektivnih mnenjih nesmiselno. Kadar pa govorijo dejstva ...
@ jozzek, v oklepaju so le predlogi, ki so lahko primerni glede na kontekst. Laptop lahko prevajate kot prenosnik ali prenosni računalnik, obe različici sta primerni, če slučajno ne veste. Kar je čudno, glede na to, da se ukvarjate z lokalizacijo. Drugače pa moram res pohvaliti vaš pogum - če bi namreč jaz bil avtor prevoda za DropBox, bi se v prihodnje raje vzdržal ocenjevanja prevodov drugih. Pa lep pozdrav tudi vam. Jebes slovenski jezik ko pa imamo vecje probleme v nasi drzavi.
Bolj me skrbi za narečja. Je mnogo besed pozabljenih, ki so jih, jih uporabljajo stari ljudje in zdaj se jih ne več... Kot pa za ta umetno narejen jezik z dodatki gajice. Razni nj lj k ne vem pri streli kdo jih doma uporablja...
Strinjam se, da potrebujemo tak zakon. Čeprav - tudi predlagatelj je zapisal "nebi" - ne ve, da se "ne bi" ne piše skupaj. Pogosta napaka, za katero so krivi nesposobni učitelji slovenščine. Zakon bi moral zavezovati vse, ki izdajajo kakršnekoli publikacije, imajo spletne strani itd., da bi morali dati lektorirati svoja besedila. Ne strinjam se, da so za propad slovenščine krive razne "bosanske slovenštine"(duhovito) - to se ne bi dogajalo, če ne bi Slovenci sami imeli malomarnega odnosa do jezikov. Je nemščina ogrožena zaradi Turkov? Angleščina v VB zaradi Poljakov in drugih priseljencev? Ne. Obupno je, da se prevodi dajejo raznim študentom in celo srednješolcem. Strinjam se z Blažem tudi glede uporabe tujk ter porazne sinhronizacije. (Včeraj sem izvedela, da sinhronira risanke tudi brezposelni pravnik, ki do tega ne čuti nobenega veselja, kar je tudi povedal, da to opravlja samo zaradi denarja. Sama sem pred leti želela priti zraven, pa mi ni uspelo, čeprav imam smisel za to, hodila sem v dramsko šolo itd. Spet napačen izbor kadrov, kar je tako pogosto v Slovenji ...) Poglejte v menuje v gostilnah, v napise v trgovinah. Izdajajo se nelektorirani časopisi - npr. časopisi raznih organizacij, ki pa včasih izhajajo v relativno velikih nakladah, npr. 20.000 izvodov, po vsej Slovenji. Posebni biseri se najdejo tudi pri podnapisih na raznih TV programih. Tam prevajalčki dokažejo, da ne obvladajo niti angleških imen in iz njih naredijo zmazke (Bruce Spreengsteen, Diary Queen ...). Ne ljubi se jim vzeti nekaj sekund za preverjanje ... In vsega tega ne ureja noben zakon, nadzoruje noben inšpektorat, kar je sramotno. Vsak zase bi se moral vprašati, koliko je resnično pismen, če se zna govorno izražati in kaj lahko stori za izboljšanje. Strinjam se tudi, da bi se moralo storiti več na področju ohranjanja narečij.
Barbara, če se voznik zaleti z avtom, je torej kriv inštruktur po vaše in je zato on nesposoben? Vidim pa, da ste imeli tudi vi nesposobnega učitelja, ker ste naredili kar nekaj napak v pisanju (TV-program in ne TV program, pisanje brez končnega ločila, presledki). Najprej je potrebno pred svojim pragom pomesti. Najbolje pa je, da se zavedamo, da se vsakemu zgodi kakšna napaka. Ni takoj potrebno vse obtoževati in posploševati - še najmanj pa zaradi besede nebi ... Lep pozdrav.
Pri izražanju se mi zdi sporočilo v prvem planu. Neznosno se mi zdi, da se nekaterim avtorjem jemlje veljava zaradi načina pisanja tudi takrat, ko ima sporočilo neskončno večjo težo od slovničnih napak. Takrat pomislim, da poskuša nek neizživet lektor ali slavist opozoriti nase, pa čeprav s tem odvrača od bistva napisanega in s tem povzroča veliko škodo. Glede obveznega lektoriranja pa se v glavnem strinjam. Bolj, ko je zapisano pomembno za uporabnika, bolj bi moral delovati nadzor.
Komentar je izbrisal avtor komentarja.
Se strinjam, da je pogosto boleče poslušati kaj se dogaja z našim jezikom. Sploh v medijih, kjer bi se pričakovalo vsaj osnovno znanje jezika. Pa vendar, jezik je živ in se razvija. Z zakoni, s katerimi bi se knjižni jezik vsiljevalo ne bi dosegli prav dosti. Smo v časih, ko se veliko bolj srečujemo s tujimi jeziki in je povsem naravno, da se v naš jezik integrirajo tudi tuje besede. Sploh če gre za tehnologijo oz. nove znanosti. Celo narečja, ki uživajo mnogo spoštovanja vsebujejo zelo veliko nemščih, italjanskih, hrvaških in celo madžarskih besed ali njihovih izpeljank. Zato ne vidim razlike med tem in novodobno integracijo angleških izrazov v naš jezik. Se pa strinjam, da bi bilo potrebno več izobraževanja na področju knjižnega jezika. Vendar ne s prisilo, tako kot nekateri želijo, ampak z osveščanjem.
Ja in ce dam primer- trgovke ob meji, te ze kar avtomaticno pozdravljajo z čau, bongiorno itd,... kaj sem italjan ali kaj? Pa novejsi slovenski filmi-pacenje. Pa ni neko narecje, ampak vsi vemo kaj je.
Slovensčino in domoznanstvo je potrebno predvsem spodbujat in reklamirat... Potrebno je dvignit podobo naroda in nacionalno zavest. V solah, na tv-jih, na izobrazevanjih, v vladi, povsod... Glede manjsin pa je tud nujno treba ukrepat in se strinjam da je sramotno da nasa vlada tako malo naredi za bistvene zadeve...
Skoraj vse je že napisano in strinjam se, da je treba nekaj ukrenit. Sem za kaznovanje pri javni rabi jezika. To so reklame, podnapisi na TV, oglasi... Zadnjič vstopim v trgovino z avto deli in na vratih napis, POZOR, SPOLJSKA TLA. Na bruhanje mi je šlo. Sem mislil zaposlenim nekaj npovedat, pa sem se vzdržal, ker s takšnim debilom, ki je to napisal, tako ali tako ne bi prišel nikamor v komunikaciji. Začet pa je treba pri nepismenih poslancih, ki jim ne vem kdo vse piše razne govore z ofomno tujkami, katerih niti sami ne razumejo. SE PA SLIŠI UČENO IN RAZGLEDANO, dokler se jih ne spregleda.
Tudi pred sprejemom kakršnegakoli zakona bi se dalo v lokalnih skupnostih kaj narediti za ohranitev, in še pomembneje, za nadaljni razvoj jezika. Kar se tiče kulture je vsak korak v smeri globalizacije katastrofalen. Podobno velja tudi za ekonomsko, politično, prehrambeno in še kakšno suverenost. Kot edino pozitivno stran globalizacije vidim mednarodno trgovino in izmenjavo znanj. Bodite pozorni na to.
Res smo že vse povedali. Bi pa dodal še nekaj. strinjam se z radkom hriberškom, ki je za kaznovanje. Pri teh zadevah brez kaznovanja ne gre. Enostavno povedan primer: oglas "Das avto" ni preveden... posledica: kazen za neustrezno (ne) uporabo slovenskega jezika tloliko in toliko evrčkov. Pri nas je žal tako, da če se bo samo spodbujalo k rabi slovenskega jezika, bo prišlo še do zasmehovanja tistih, ki bi radi dosegli ustrezno rabo jezika. Takšni smo, zato malo represije ne škodi. Kar se tiče pa sinhronizacije... ne strinjam se, da je pri nas slaba. RTV slovenija ima zelo kvalitetno sinhronizacijo, tudi filmi v kinu so zelo kvalitetno sinhronizirani. Zanič pa so sinhronizacije na komercialnih TV (POP). Tam pa je res katastrofa. Sicer pa bi bilo najboljše, če bi se vsi filmi (vsaj v kinu) sinhronizirali, ker žal mi Slovenci filmov ne gledamo ampak jih beremo. Pri filmu pa je le slika tisto, kar je najpomembnejše. Mi pa to zamudimo, ker se ukvarjamo z branjem podnapisov. In nam uidejo vse gestikulacije, vsa mimika, scena, statisti... dejansko je naš ogled filmov zelo okrnjen zaradi podnapisov.
Glede filmov se absolutno ne strinjam. Kot sem že omenil, sinhronizacija v slovenščino je porazna zaradi vrsto faktorjev - prevelika monotonost govorcev, kar ni le boleče za uho, temveč posledično pomeni, da v večini primerov govorec ne zajame likove prave osebnosti. Kolikor opažam že celo življenje je slovenščina dokaj "depresiven" in "vzvišen" jezik - preveč radi dramatiziramo in se imamo za ne vem kaj, kar do neke mere pokvari recimo kakšno dobro komedijo/akcijo. Konkreten primer, ki mi trenutno pade na pamet, je serija Family Guy, kjer so ime Lois prevedli v Lojzka in že zaradi imena gledalec avtomatično sklepa, da je ta Lojzka neko kmečko, naivno, intelektualno omejeno dekle brez ficka v žepu. V resnici pa prihaja iz zelo premožne družine z veliko poznanstvi visokega profila. Torej, "kiksnli" so ga že v imenu, kaj šele v dialogih (ki pa so me po minuti gledanja prisilili na bruhanje oz. je komedija s črnim humorjem Family Guy kar čez noč postala dramska igra). Poleg tega nimamo nobenih ustreznic za prevode nekaterih besednih iger, ki jih angleščina recimo ima oz. te ustreznice v 90 % primerih to sploh niso, kar spet posledično pomeni, da je negovorec angleščine prikrajšan. V večini primerov pa so podnapisi tako porazni, da moram dejansko poslušati original, če sploh želim slediti zgodbi, tako da si niti nočem predstavljati, da bi imel le in izključno slovensko različico. Po moje me v kino dvorane več nikoli ne bi bilo.
Sinhronizacija je v skoraj vseh primerih škodljiva. Kot filmofil zelo cenim filme in se posvečam vsaki podrobnosti. In samo nekdo, ki filme gleda popolnoma nepozorno in v njih ne zna resnično uživati, lahko predlaga kaj takšnega. Če samo pomislim na to, da bi namesto Daniel Day Lewisa kot Lincolna poslušala enega izmed naših igralcev, me spreleti srh. To ne samo da ne spodbuja jezika ampak je nacionalistično, žaljivo do umetniškega dela in nespoštljivo do drugega jezika.
Sinhronizacija je v skoraj vseh primerih škodljiva. Kot filmofil zelo cenim filme in se posvečam vsaki podrobnosti. In samo nekdo, ki filme gleda popolnoma nepozorno in v njih ne zna resnično uživati, lahko predlaga kaj takšnega. Če samo pomislim na to, da bi namesto Daniel Day Lewisa kot Lincolna poslušala enega izmed naših igralcev, me spreleti srh. To ne samo da ne spodbuja jezika ampak je nacionalistično, žaljivo do umetniškega dela in nespoštljivo do drugega jezika.
Dragi komentatorji in komentatorke, spoštovani predlagatelj, dovolite mi, da se najprej iz vsega srca nasmejim vašim "nebulozam", saj vas večina piše neumnosti. 1) Slovenski jezik nikakor ni ogrožen. V primerjavi s praktično katerimkoli obdobjem v svoji zgodovini, je dandanes slovenščina daleč najbolj varna. Poleg tega sta dva milijona maternih govorcev ogromno število. Seveda pa je v slovenski naravi, da začnemo šteti pri največjih in najboljših, ko pridemo do sebe, pa naredimo črto, tako da smo zmeraj zadnji, najbolj ubogi revčki. Na svetu je ogromno jezikov, ki imajo le nekaj tisoč, nekaj sto, nekaj deset ali celo manj kot deset govorcev. To so ogroženi jeziki, ne pa eden uradnih jezikov ene največjih političnih organizacij v zgodovini človeštva. 2) Vsi, ki imajo stik s strankami, bi morali govoriti pravilno slovensko? Res? Ker ne poznam Slovenca, ki ni "poklicni govorec slovenščine", se pravi napovedovalec na televiziji ali radiu, tolmač ali kaj podobnega, ki je sposoben izdaviti tri zaporedne stavke v resnično pravilni slovenščini brez najmanjše napake. V Sloveniji se uporabljajo narečja in govorice, slovenščina pa prav gotovo ne. Poleg tega je vsiljevanje pravilne slovenščine do govoric, narečij in pokrajinskih jezikov prav tako jezikovnofašistično, kot so bila zgodovinska zatiranja fašistična do slovenščine. 3) Genije, ki se jim zdi ohranitev slogana "Das Auto" neprimerna, vabim, da se spomnijo ustreznega prevoda. Naj vam namignem, da ne obstaja. V najboljšem primeru se boste spomnili slabega približka. "Wir leben Autos" je sicer za spoznanje bolj prevedljiva zadeva, še zmeraj pa mi ne pade na pamet noben ustrezni prevod, ki bi zajel resnično celo pomensko polje nemške različice. Če vam uspe najti prevod za kateregakoli od teh dveh sloganov, ki mu ne bom mogel oporekati nepolnopomenskosti, priporočam, da postanete poklicni prevajalec sloganov, kar je skoraj zagotovo plačano bolje od vaše sedanje službe. 4) Nekatere moti, da ljudje v javnosti ne govorijo slovenščine ampak bosanščino. Mene pa moti, da Slovenceljni govorite ljubljanščino, primorščino, prleščino … 5) Poslovna in tehnična terminologija v slovenščini sta prevzeti iz tujih jezikov. Prisilno slovenjenje izrazov je po mojem mnenju popolna neumnost. Še posebej, ker na koncu "slovenjenje" pomeni zgolj dobesedno prevajanje. Če obstaja uveljavljen izraz v slovenščini, naj se uporablja, v nasprotnem primeru pa naj se stroka sama odloči, katere izraze bo sprejela v obliki tujke in katerih ne bo. Lepo bi bilo, da vsi najprej pometete pred lastnim pragom. Mislim, da ga ni komentarja tukaj, vključno z mojim, ki bi bil jezikovno brezhiben. Pojavljajo se že osnovne slovnične napake, da o slogovnih niti ne govorim. Razlika med trpečimi za sveto jezo zaradi slabe slovenščine drugih in tistimi, ki na reči gledamo objektivno, je v tem, da se mi zavedamo, da je zelo malo ljudi sposobnih sestaviti jezikovno neoporečno sporočilo, vi pa se delate bolj papeške od papeža. Če vas vprašam, kaj bi naj bila spodnja meja sprejemljivosti, sumim, da boste potegnili črto za spoznanje pod ravnijo svojih jezikovnih sposobnosti. Če se nato jaz razburim, da ste po mojih merilih "polpismeni" tudi vi, pri čemer uporabim vaše lastne čustvene in popolnoma nerazumske argumente, temu ne boste mogli oporekati. No, verjetno bomo slednjo trditev tako ali tako lahko kaj kmalu preizkusili preko tukajšnjih komentarjev.
"1) Slovenski jezik nikakor ni ogrožen. V primerjavi s praktično katerimkoli obdobjem v svoji zgodovini, je dandanes slovenščina daleč najbolj varna. " "Mislim, da ga ni komentarja tukaj, vključno z mojim, ki bi bil jezikovno brezhiben. Pojavljajo se že osnovne slovnične napake, da o slogovnih niti ne govorim." Zdaj se zjasnite, kaj bi radi. Najprej govorite, da slovenščina sploh ni ogrožena, še v istem sporočilu pa, da ne poznate nobenega, ki bi govoril pravilno slovenščino. Predno začnete zmerjati ostale z žaljivkami, se vsaj prepričajte, da si niste v paradoksu.
Slovničnih napak, tujk, uporabe narečij in podobnih zadev, ki ortodoksnim jezikoslovcem sivijo lase, jaz ne priznavam za grožnjo jeziku. Morda glede tega nisem bil dovolj jasen. Paradoksa zatorej ni.
Ne vem, ali se delate neumnega, ali dejansko ste neumni.
https://yourlogicalfallacyis.com/ad-hominem Z vidika Trubarja je Prešeren pisal popolnoma neberljivo spakedravščino. Z vidika Prešerna jo pišemo mi. Glede na to, da ste baje jezikoslovec, bi pričakoval, da se zavedate, da se jezik organsko razvija. To, čemur dandanes pravimo nesposobnost uporabe rodilnika, srednjega spola in dvojine, bo čez sto let pravilo, tako kot je pred sto leti predpreteklik bil nekaj popolnoma vsakdanjega, danes pa ga ljudje ne uporabljajo več niti kot slogovno začimbo. Po mojem mnenju je večja grožnja jeziku prisilna zamrznitev na neki točki v času, saj to privede do zmeraj večjega razkoraka med dejanskim jezikom, ki ga uporabljajo ljudje, in normo, dokler ne postaneta to dva popolnoma različna jezika. In kaj mislite, da je nevarneje za jezik: organski razvoj, ki ga nekateri morda ocenjujejo za propad jezika, ali popoln odmik od realnosti?
Je ta link res bil potreben...? Glede na to, da ste zelo samovšečni in svoja "ugotavljanja" jemljete za sveto resnico (vsi ostali smo očitno preveč neumni, da bi se sploh približali vaši superiorni inteligenci), so vaši komentarji temu tudi primerni. Jezik se spreminja, to mi je jasno. Niti slučajno pa se ne strinjam z vašo trditvijo, da je grožnja t.i. prisilna zamrznitev. A se bomo mi učili pravilnega jezika, ali se bo jezik prilagajal nam? Ker če bo slednje, lahko brez slabe vesti ukinemo predmet slovenščine v šolah in pustimo ljudem, da govorijo, kot jim zapaše. Tudi uradne dokumente lahko začnemo pisati z 90 % tujk in prosto po Prešernu, pač kot se komu zdi. Moje delo bo s tem bistveno lažje. Torej, Ferreira, neko pravilo (oz. zamrznitev, kot ga pojmujete vi) je potrebno v vsakem jeziku. In dokler to pravilo obstaja, je prav, da se ob neupoštevanju opozori govorca. To, da bo čez sto let to pravilo "izven mode", je zelo verjetno, a dokler obstaja, je govorec, ki tega ne uporablja, pač "nesposoben".
Meni se pa zdi, da so tvoje" nebuloze" med bolj smešnimi. Tista nemščina v oglasu je povsem odveč. Das Avto tudi v nemščini pomeni samo avtomobil in nič drugega. Oglasa sicer ne poznam, ampak če so hoteli povdarjeno obliko (za razliko od ein Auto) ima slovenščina cel kup možnosti, kako povdariti ta avtomobil: npr. zares avto, pravi avto, prav ta avto ... Če pa nič od tega ni ustrezno, pa oglas pač ni primeren za naš prostor in bodo naredili drugega. Renault je na primer pred leti točno vedel, katere oglase lahko prevede, katere mora prirediti, včasih pa je ustvarjal posebne oglase samo za naš trg. (recimo pred 20 leti je Renault svoje R5 prodajal po celem svetu kot mestni avto, drugi avto itd. pri nas pa je bil to družinski avto za srednji razred) Seveda so to vedeli, ker so imeli lokalno agencijo, ki je resno opravljala svoj posel. Še bolj neumno ji tisto Wir leben autos. Slovencu to sploh ne gre v uho. Enih 70% jih niti ne ve, kaj to pomeni, vsaj 20% pa misli, da to pomeni "rad imam avtomobile". Tudi meni, ki sicer nemščino kar dobro razumem ni čisto jasno, kaj so mislili s tem sloganom. Kdo je tukaj wir: kupci avtov, vsi ljudje, firma Opel. Je pa očitno en efekt dosežen, ker mi o tem razpravljamo. Ampak mislim, da bi bilo čisto enako, če bi namesto tega nekdo rekel: "voznike Oplov prosimo, da pazijo da na cesti ne povozijo žab in ježev".
Kar se samega gesla Wir leben Autos tiče, je tukaj razlaga z uradne strani Opla: “Wir leben Autos” does not only refer to our German roots and the love we share for German engineering, it also expresses the strong emotion and passion that influences everything we do. The “Wir” communicates our shared enthusiasm and a strong positive “can do” attitude that enables us to develop clever, surprising and innovative products for our consumers. But we do not only build cars, we live for cars and the word “leben” expresses our high level of energy which can be felt by everyone whose life is touched by an Opel. They may feel this through the wealth of purposeful Opel features, insightful innovations or simply by our appealing, contemporary design. Last, but not least we believe that also in the future “Autos” will mean much more to people than just transportation. Opel cars are not just about driving, but an essential part of our everyday lives. ---- Torej prevod "živimo avtomobile", kot ga uporabljajo v oglasih v tekstu, je več ali manj primeren. Zakaj več ali manj? Ker med drugim ne poudarja, da je izdelek nemški oz. se ne sklada s prvim stavkom prej omenjenega citata. Tako da bi v tem primeru bilo še najbolje upoštevati predlog znalčka, in sicer narediti geslo, ki je specifično za slovenski trg. Pa je koza cela in volk sit in ni popolnoma nobene potrebe po dvigovanju lastnega ega z duhovito anglistično nesramnostjo, ne, Beno?
@Blaž - Povezava je bila vsekakor potrebna in očitno bi zdaj bila potrebna tudi povezava do slamnatega moža, saj nisem nikogar označil za neumnega. Če pa se mi določeno stališče zdi neumno, pa to ne izraža mojega mnenja o avtorju stališča. V svoje stališče sem prepričan ravno toliko sveto, kot vi v vaše. Sem pač zagovornik "deskripcije" nad "preskripcijo". "A se bomo mi učili pravilnega jezika, ali se bo jezik prilagajal nam?" Kaj je bilo prej, ljudje ali jezik? Sicer pa je med jezikovnim fašizmom in jezikovno anarhijo tudi dopuščanje organskega razvoja jezika z občasnim posodabljanjem pravopisa. Glede na to, da Nemci s svojimi reformami pravopisa (sicer razmeroma konzervativno) počnejo prav to, očitno zadeva ni nemogoča. Čestitam, dokazali ste, da znate uporabljati Google. Očitno sem vam stopil na žulj, da ste se potrudili poiskati mojo identiteto, ki je sicer ne skrivam. Temu se reče nekoristno porabljenih 5 minut življenja, ki jih ne boste dobili nazaj. Pa namig za v prihodnje - naslednjič raje zapišite oba priimka, saj sta enakovredna. V nasprotnem primeru bi me lahko kdo zamešal za kakega drugega člana moje družine, česar nikomur ne privoščim. Ja, na neki točki je pravopis seveda treba zaključiti v celoto in to je potemtakem zamrznitev. Je pa razlika v tem, da bi jaz zadevo posodabljal na vsako desetletje, vi pa na vsako stoletje. Se pa postavlja vprašanje, s kakšno legitimnostjo lahko jezik, ki ga niti (visoko izobraženi) materni govorci ne znajo pravilno uporabljati, sploh še imenujemo jezik slednjih. Glede prevoda "Wir leben Autos" - tako je, "več ali manj" je primeren. Ne zajema pa celega pomena. V prevajalstvu sta v grobem dve možnosti. A) Besedilo približamo publiki. B) Publiko približamo besedilu. Oba pristopa sta enako legitimna, pa če vam je to všeč ali ne. Strinjam pa se, da je bilo dovolj dvigovanja lastnega ega z duhovito anglistično nesramnostjo. Na srečo jaz nisem anglist (kaj je že vaša izobrazba?), zatorej si ne morem pomagati, da ne bi vprašal, ali vašemu zaključku morda ni botroval primer psihološke projekcije? Zlasti ker nikjer ne nasprotujem uporabi slovenščine, slovenskih izvirnih besedil, ali celo prevodov, v kolikor so slednji ustrezni. @Znalček - Odlično, vsaj nekoga sem nasmejal. Glede "Das Auto" - pa je "caka" prav v tem, da s tem "das" za razliko od "ein" povejo precej več. Iz vaših predlogov je jasno, da to razliko zaznate tudi vi, težava pa nastopi, ker praktično vsem prevodom v slogu vaših predlogov manjka "das gewisse Etwas", ki ga doda določni člen. Kot rečeno, dopuščam možnost, da obstaja popolni prevod, vendar se ga pred leti, ko smo prav o tem primeru razpravljali še na fakulteti, ni domislila niti polna učilnica razmeroma dobro podkovanih bodočih uporabnikov nemščine, niti profesor oz. profesorica (oprostili mi boste, da sem pozabil, pri katerem predmetu točno smo o tem debatirali), ki je seveda dokaj izkušen/-a prevajalec/-ka. Pa da ne bo pomote, kot že rečeno, nimam nič proti oglasom, ki so narejeni za naš trg, proti oglasom v slovenščini ali čemerkoli podobnem. Res je, da sem to točko obdelal malce pretirano agresivno, za kar se opravičujem, sem pa želel izpostaviti (za enkrat še neovrženo) dejstvo, da ta slogan ni ustrezno prevedljiv, za čemer stojim. In če se podjetje odloči v Sloveniji uporabiti slogan v nemščini ali morda kmerščini, je to poslovna odločitev podjetja, ki je sankcionirana z dvigom oz. padcem prodaje, kar je več kot dovolj. Ali pa bi morda morali prepovedati tudi reklame, v katerih nastopajo nebelci, nekristjani, kitajski izdelki in podobne grožnje Kokoški?
Mene so učili, da se bika zgrabi za roge in ne za rep. Zakaj mladi ne marajo slovenščine? Ker ima človek občutek, da so učiteljice/učitelji v osnovni šoli dali prednost motu: Kako slovenščino narediti čim bolj zoprno! V prvi triadi še ni tako hudo, kasneje pa se odvratnost poučevanja slovenščine stpnjuje. In nič kaj boljše ni v srednjih šolah. Materinščine (skoraj) nihče ne mara, žal. Se pravi, da bo treba na pedagoških fakultetah poskrbeti, da bo postal predmet privlačnejši, modernejši, s simapitčnimi učnimi metodami. In, da bodo načini preverjanja znanja pri vseh predmetih potekali tudi v zares pisni obliki. Da bo torej potrebno v odgovorih tudi kaj zapisati in ne le obkrožiti ali vstaviti manjkajoči pojem. Samo bralna značka nam ljubezni do materinega jezika, na žalost, ne bo prinesla. O javnih govorcih pa raje ne bi izgubljala besed. Pod vsako kritiko. In vsa čast (pre)redkim izjemam.
Pojavnost bošnjaškega, srbskega, hrvaškega in črnogorskega jezika v manjšini pri nas je eden ključnih vzrokov za strmoglavljanje slovenščine, poleg sprejemanja anglizmov in ostalega smetja, seveda. Niso pa zato nič manj krivi avtohtoni slovenski govorci, ki ne znajo biti dovoljšnja protiutež tistim desetim odstotkom prebivalstva, ki vztrajno vsiljujejo svoje govorice. Ni dovolj samo jamrati, da tri četrtine Slovenije govorijo neslovensko balkanščino. Mi ostali, ki smo večina, odbijamo njihove namene o uničenju slovenskega naroda in našega bogatega kulturnega in zgodovinskega izročila. Mi ne uporabljamo njihovih besed samo zato, ker gredo laže z jezika in ker so pač bolj prepoznavne. Naš jezik ni nič manj jezik kot jeziki "osrednjih", "poglavitnih" in najprepoznavnejših narodov. Nam jezik ne glede na vse predstavlja našo moč in zaobjema naš značaj. Mi ga govorimo zato, ker smo nanj ponosni. Mi svoj jezik občudujemo kot starega znanca in ga raziskujemo kot novega ljubimca ®. Z zanosom spoznavamo njegova narečja, njegovo bogastvo v izročilu, ustvarjamo pa tudi obliko, ki je skupna vsem in trajno omogoča uspešno sporazumevanje. Zato nam ni vseeno, kaj poslušamo in gledamo po televiziji in kaj beremo. Besedilo, članek, prevod, napisan na hitro, samo da se razbere bistvo sporočila, ni primeren za objavo na internetu. Ni nam treba brati zmazkov na spletnih straneh, ki jih nihče ne prečisti. Zato podpiram uzakonitev lektoriranja vseh resnih uradnih strani ustanov in organizacij, ki s svojo spletno stranjo oglašujejo in predstavljajo svojo dejavnost, prav tako za njihove različice v tujih jezikih. Brez dvoma pa bi morala biti lektorirana vsa besedila, objavljena na radiu in televiziji, ne glede na poslušanost ali gledanost. Nekateri voditelji dajejo dojem, da sploh niso usposobljeni za vodenje oddaje v zbornem jeziku. Kdor si ne more privoščiti lektorja, naj pač ne proizvaja radijskega ali televizijskega programa. Če se nam lektoriranje ne zdi nujno, pomeni, da ga lahko v nekem časovnem obdobju tudi odpišemo. In če ni nikakršnega nadzora nad tem, kaj beremo in poslušamo, pomeni, da bo lahko na neki točki vsak govoril in pisal, kot se mu bo zahotelo. Se bomo potem še razumeli? Premislite, koliko vam pomeni materni jezik. |
Pogoste ključne besede
brezposelnost
davek
davki
ddv
delo
javna uprava
kazen
plače
pokojnina
pokojninska reforma
poslanci
posteno
predlagam.vladi.si
promet
referendum
varčevanje
volitve
zaposlitev
zaposlovanje
študentsko delo
Kategorije:
Davki in finance
Gospodarstvo
Javna uprava
Kmetijstvo
Kultura
Notranje zadeve
Obramba
Okolje in prostor
Pravosodje
Promet
Socialne zadeve
Splošno
Šolstvo
Visoko šolstvo in znanost
Zdravje
Zunanje zadeve
17.05.2013,
V razpravi
17.05.2013,
V razpravi
17.05.2013,
V razpravi
17.05.2013,
Z odzivom organa
14.05.2013,
Z odzivom organa
14.05.2013,
Z odzivom organa
08.03.2011,
Z odzivom organa
21.07.2011,
Z odzivom organa
23.02.2011,
Z odzivom organa
08.03.2011,
Z odzivom organa
09.03.2011,
Z odzivom organa
08.03.2011,
Z odzivom organa
21.07.2011,
Z odzivom organa
21.06.2010,
Arhivirano
22.02.2010,
Arhivirano
23.02.2011,
Z odzivom organa
21.06.2010,
Arhivirano
21.07.2011,
Posredovani pristojnemu organu
08.03.2011,
Posredovani pristojnemu organu
14.06.2010,
Arhivirano
16.01.2010,
Arhivirano
Zanimivi predlogi
15.04.2013,
Arhivirano
24.04.2013,
V glasovanju
|
Imate težave pri uporabi orodja ali pa nam morda želite sporočiti predlog za izboljavo njegovih funkcionalnosti?
Na voljo smo vam na e-naslovu: predlagam.vladi@gov.si