Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


ZA e-Državljanski svet!
vsevem
Ogledov: 3405
Predlog ustvarjen 19.12.2012
Z odzivom organa 22.01.2013
Zadnja sprememba 19.12.2012 10:50:59

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (19)  

Državni svet RS naj se preimenuje v Državljanski svet in preoblikuje tako, da bo namesto 40 imel 1.700.000 svetnikov. ZA e-Državljanski svet!

Ta pobuda nosi odgovore na mnoga vprašanja in pomisleke, ki se porajajo ob pregledovanju izraženih želja protestov. Ob tem, da ne ruši obstoječega sistema parlamentarne strankokracije, ampak spreminja samo drugi dom – korektiv parlamenta, rešuje probleme referendumov, zakonodajnih pobud, neposredne demokracije, usklajevanja pluralnointeresne družbe in s sistemom pretočne delegacije glasov obeta novo politično elito, ki bo iskrena in trajno poštena.


Ključne besede
Kategorija: Javna uprava


Zadnji komentarji:

1959joze | 28.12.2012 | 23:01
Spoštovani,

pri prebiranju predloga in komentarjev opažam, da je to zopet eden izmed všečnih predlogov na tem portalu, ki hitro razvname srce pozabi pa na razum. 

In naj takoj na začetku povem, da sem za ukinitev Državnega sveta, ker se je spolitiziral in je pričel zastopati ozke politične interese in lobije in  je s svojimi odločitvami izgubil zaupanje, da zastopa: socialne, gospodarske, poklicne in lokalne interese tako kot to določa 96. člen Ustave Republike Slovenije.

2. odstavek 3. člena Ustave RS zagotavlja, da ima V Sloveniji oblast ljudstvo in da to oblast državljani in državljanke  izvršujemo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.

Če bi 1.710.000 volivcev imelo voljo to svojo oblast uveljavljati potem na volitvah in na referendumih ne bi bila tako nizka udeležba (tam okrog 40%  ali pa še manj). Nisem prepričan in resno dvomim, da bi zaradi načina odločanja, ki ga omogoča nova tehnologija, lahko pričakovali večjo angažiranost volivcev. Če je na tem portalu in drugih spletnih forumih aktivnih nekaj sto udeležencev ali pa če se protestov udeleži nekaj tisoč ali pa tudi deset tisoč protestnikov, je to še vedno bistveno manj kot pa je vseh volilnih upravičencev, ki jih je 1.710.000. Pa če upoštevamo, da je od teh volilnih upravičencev samo 40% aktivnih volivcev in da je tudi pri teh razdeljenost pol-pol. Potem bi bilo za pričakovati, da bo svoje stališče po forumih in javnih zborovanjih zagovarjalo vsaj 340.000 ljudi. Te številke samo dokazujejo, kakšna je državljanska odgovornost volivcev  danes in ni nobenega zagotovila, da bo jutri drugačna. In ko se nekateri sklicujejo na narod je potrebno imeti pred sabo vsaj število volivcev , ki se udeležujejo volitev in volijo eno ali pa drugo opcijo. Vzeti si pravico govoriti v imenu naroda je zelo odgovorno, zavedali se je potrebno, da je del volilnih upravičencev  izrazil svojo odločitev tako na občinskih kot na parlamentarnih in predsedniških volitvah. In če se volja naroda (volivcev),  izražena na demokratičen način na volitvah, res  spoštuje, morajo biti tudi vse razrešitve ( tudi Kanglerjeva, pa če je to še tako težo sprejeti) v skladu z voljo naroda na demokratičnih volitvah. Torej, ko se zastopa pravice naroda je potrebno biti dosleden in se v  zagovarjanju  svojega  prepričanja  ne sklicevati na narod kadar je to interes, v drugih primerih pa se volja naroda spregleda.  V zgodovini smo imeli že  več posameznikov, ki so se imeli  za odrešitelja naroda in je narod potem to drago plačal.

Pridobiti večjo državljansko zavest in odgovornost je proces, ki se prične z vzgojo najprej v družini in v šoli ter nadaljuje na delovnem mestu, v civilni družbi  in družbi nasploh tako, da se v  delovanju upošteva načelo pravičnosti, solidarnosti in dostojanstvo vsakega človeka (tudi tistega, ki ima drugačno mnenje na tem forumu). Če smo zadnjih 20 let toliko »prešpricali« se ne moremo vsega tega sedaj naučiti in privzgojiti čez noč. Se strinjate? 

Prepričan sem, da bi se z uvedbo spletne demokracije in z upoštevanjem dosedanje pasivnosti večine volilnih upravičencev, zelo hitro izoblikovala interesna omrežja, ki bi še bolj in učinkoviteje kot to sedaj, zastopale interese različnih omrežij in bi verjetno bili še na slabšem kot pa smo sedaj. Utvara je, če se misli, da je neposredna demokracija zagotovljena, če je  zagotovljeno, da ima možnost  vsak  odločati o vsem. Naj navedm samo dva primer, ki potrjujeta mojo zgornjo trditev: 
-  v  Nemčiji se ne voli neposredno predsednika države pa državljani ne čutijo pomanjkanje demokracije; 
-  kljub širjenju informacij po spletu in ostalih medijih se je referenduma o novi Ustavi, v Egiptu udeležila samo 1/3 volivcev, ostali se neposredne demokracije, to je odločanja o novi Ustavi na referendumu, niso udeležili pa čeprav je to za njih življenjskega pomena in so nekateri za demokracijo  dali tudi življenje na protestih na Tahrirskem trgu.

Državnim uslužbencem in politikom (ki so tudi naši državljani in del naroda) se očita, da odločajo o stvareh o katerih niso strokovno podkovani. Ali smo volivci o vsem strokovno podkovani?
Zadnje čase se pogosto slišijo zahteve o tehnični vladi v kateri bi bili zastopani samo strokovnjaki, ki bi se odločali samo po strokovnih in ne političnih kriterijih. Kje je tukaj sedaj neposredna demokracija in odločanje volivcev?
Zanimivo je, da običajno eni in isti zagovarjajo obe skrajnosti (ki sta protislovni druga do druge), kar samo kaže, da predlogi niso dovolj premišljeni. 

Glede pravilnih odločitev naroda je potrebno biti tudi previden. Zakaj? Tako kot se je država zadolževala smo se zadolževali tudi državljani za nakupe: avtomobilov, gradnje hiš, opremljanje stanovanj, izlete v tujino itd. Državljani se nismo nič drugače obnašali kot država: skuhali smo si več kot pa smo lahko pojedli in zapravili več kot pa zaslužili in ko nismo več mogli plačati »pufov«  smo pričeli preklinjati politike in državo. Razen tega se je potrebno spomniti, da je  narod izvolil vse politične predstavnike tudi tiste, ki jih gledamo že 20 let. Ali se je potem narod  zmotil? 

Če vsi odločamo o vsem je to prvi korak do anarhije in do totalitarizma. 
Ni problem priti do množice idej, prava umetnost in modrost je spraviti množico idej na skupni imenovalec in izoblikovati predlog, ki ima realne možnosti, da ga bo večina volivcev podprla. Kdo pa bo zagrizel v to kislo jabolko?

Razen tega bi z takšnim načinom odločanja, narod  politike razrešili odgovornosti in sam prevzel vso odgovornost. Niče ne more prejudicirati kakšna bi bila večinska odločitev, lahko bi bila slaba lahko pa dobra, v vsakem primeru ne bi bili z odločitvijo vsi zadovoljni. 

Prav tako pa s tem načinom ne rešimo problemov, ki jih imamo zaradi počasnega ukrepanja in odločitev sodne veje oblasti. Če  bi veljala tako imenovana spletna demokracija za DS, ki  posredno posega  tudi na zakonodajno in izvršilno oblast potem mora veljati isti princip tudi za  sodno vejo oblasti.
Ali bomo tudi pri sodni veji oblasti vpeljali princip neposredne demokracije, spletno sodstvo?

Sedanj DS lahko odloča in daje predloge o vseh zakonih, ki jih sprejema DZ zato bi tudi po tem predlogu imeli volivci enako pravico odločati o vseh zakonih (dati veto, sprejti odločitev o referendumu, dati predloge itd.), ki jih sprejema DZ. V nasprotnem primeru bi imel volivci manj pristojnosti kot pa jih ima sedaj DS to pa verjetno ni cilj predlagatelja.

Sklepam, da je večina razpravljavcev mlajša in ne ve, da smo nekateri starejši že živeli v času, ko je bila neposredna demokracija v »polnosti« uveljavljena v samoupravljanju v bivši državi Jugoslaviji, ampak samo teoretično.

Vse to sem napisal, da bi vas vzpodbudil k kritičnemu razmišljanju predvsem pa k  kulturnemu in argumentiranemu dialogu o vseh predlogih na tem portalu in to kljub temu, da so dobronamerni in imajo za cilj  uveljavljanja več neposredne demokracije in zagotavljanje odgovornosti politike do državljanov in njihove dobrobiti. Ni dovolj samo dobronamernost, potreben je premislek  kako se predlog vklopi v celotni sistem, predvsem pa je pomembno, da se ugotovijo potrebni ukrepi za realizacijo predloga oziroma ali je predlog realen in ali res doseže zastavljeni cilj.  Potrebno je narediti  "miselni krog" z orodjem kritičnega premisleka in ustrezno mero dvoma.

Za sebe sem trdno prepričan, da nimam toliko znanja, da bi se lahko popolnoma suvereno odločal o vsem. Končno odločitev vedno sprejmem  na osnovi lastne presoje in poznavanja (kolikor  je le mogoče vložim napor v preučitev predmeta odločanja), upoštevanjem  stališč civilne družbe in stroke ter stališč predlagateljev in nasprotnikov predloga.

In naj zaključim z besedami našega pesnika, ki so primerne za današnji čas in temo, predvsem pa  za vsakega od nas kadar smo v skušnjavi, da kar počez kritiziramo politiko in politike : 
Le čevlje sodi naj Kopitar. 

Vsem želim lepe praznike
vsevem | 31.12.2012 | 13:11
 
@1959joze Seveda je bolje, da odločajo tisti, ki so sposobni odločati. To sploh ni debatno vprašanje. Vprašanje je: Kdo je sposoben odločati in kako izbiramo sposobne? V obstoječem sistemu predstavniške demokracije "Kopitarje" izbiramo na vsake štiri leta  po diktatu piarovskih strojev iz seznama strankarskih manekenov. V sistemu pretočne demokracije pa volivec lahko delegira (po odločevalskih področjih) svoj glas komurkoli, za katerega meni, da je zaupanja vreden strokovnjak. Delegacije glasov se lahko tudi kadarkoli spremenijo ali celo zadržijo. Če kdo zase meni, da je sposoben odločati, bo odločal sam, če ne, pa bo svobodno izbiral, kdo je sposoben, da odloča tudi v njegovem imenu. http://youtu.be/XnwPE8_TOiU

Tudi ni debatno vprašanje, kateri sistem je idealen, temveč kateri je boljši. Če zaupamo sovaščanom, da na vsake štiri leta izberejo odločevalce, ni razloga, da jim ne bi zaupali, da lahko svoje izbire kadarkoli popravljajo.

ZA zastopanje socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov.
ZA e-Državljanski svet!
1959joze | 31.12.2012 | 16:17
Spoštovani (@vsevem),

pravijo da se hudič skriva v detajlih. Zato bi želel, da me podučite in mi prosim odgovorite na nekaj zelo enostavnih vprašanj:

1.	Kdo bo izoblikoval kriterije na osnovi katerih se bomo odločali o strokovni sposobnosti kandidatov, da bo za vse enako in pravično?
2.	Kdo bo preverjal ali so kandidati strokovno sposobni in moralno neoporečni?
3.	Kdo bo prevzel odgovornost, če se kasneje izkaže, da se predlagani kandidat niso izkazali dovolj strokovne in moralne? Samo kandidati ali tudi predlagatelji?
4.	Kdo bo naredil seznam zaupanja vrednih strokovnjakov?
5.	Kdo bo z njimi opravil razgovor o njihovi privolitvi, da vstopijo v politiko in se izpostavijo? Ali res mislite, da je biti politik tako željeno in  biti tarča ob današnji kulturi dialoga in javnem mnenju o politiki in politikih? 
6.	Ali bo npr. Polde YYY  iz Maribora predlagal, npr. za zastopanje gospodarskih interesov , Janeza XXX iz istega okoliša, ki ga dobro pozna ali pa sta celo osebna prijatelja (ali celo sorodnika), ker je dober gospodarstvenik? 
7.	Kako se bodo v tem primeru odločili ostali volivci, ki Janeza XXX sploh ne poznajo, zastopal pa bo tudi njihove interese?
8.	Ali ne obstaja še večja nevarnost nastajanja interesnih omrežij znancev (malo zares in malo za hec primer teorije zarote: jaz bom tebe predlagal ti boš mene pri tem pa uporabiva spletna orodja in najine prijatelje, ki bodo imeli korist od naju dokler naju bodo spletno podpirali tako, da bodo zagotavljali vedno več glasov za kot proti nama)?
9.	Kako bomo ostali prepoznali kandidata in njegov program in stališča? 
10.	Kako bomo spremljali delo vsakega izvoljenega kandidata?
11.	Ali bomo morali sedeti vsak dan pred računalnikom in spremljati delo politika in se potem odločati o eventualni razrešitvi in iskanju novega kandidata?       
12.	Kakšna je garancija, da se bodo odločanja udeležili le  volivci, ki vedo o čem odločajo in ne tudi ostali? Kakšna je potem garancija, da bi bil strokovno podprt in argumentiran predlog, ki bi bil v dobro vsem, tudi podprt?

Če spremljate različne forume verjetno opazite kako so različna mnenja o eni in isti stvari. Sodobna tehnologija je poleg dostopa do informacij omogočila komentatorjem še večjo polarizacijo kot je bila. Komentatorji na forumih so sposobni priti samo do TEZE in ANTITEZE za SINTEZO pa jim zmanjka moči, ker je potrebno vložiti več miselnega napora.
Popolnoma enako se to dogaja tudi v stroki še posebno pri ekonomskih in pravnih stališčih o eni in isti stvari.

Ko sem poslušal predavanje na spletni strani, ki ste ga napisali kot referenco, sem bil zelo razočaran. Predlagatelj je govoril  o Pretočni demokraciji, kot o vmesni stopnji med neposredno in predstavniško demokracijo. Kako pa bi ta sistem deloval  pa je še vse odprto s kup neznankami na katere tudi predavatelj ni znal odgovoriti. Predlagal je, da bi se Pretočna demokracija pričela izvajati na nižjem nivoju, na nivoju občin. Toda tudi za ta primer ni dal kakšnih konkretnejših pojasnil, pri tem pa je popolnoma pozabil, da imamo glede na število prebivalcev na eni strani  zelo majhne občine in na drugi strani zelo velike mestne občine. Imamo občine v izrazito urbanih območjih in občine v izrazito ruralnih območjih Slovenije. Verjetno  bi  sistem odločanja, po principu Pretočne demokracije,  bolj funkcioniral v ruralnih občinah kot pa v izrazito  urbanih občinah. Vaščani so se bolj sposobni dogovarjati kot pa meščani, ker imajo bolj izoblikovane in jasne cilje.To tudi vi potrjujete, ko navajate odločanje sovaščanov kot primer, kar gotovo ni naključje. Seveda pa mora biti  tudi v ruralnih območjih zagotovljena celotna pokritost z internetno povezavo, kar pa sedaj ni.

Zagovornikom tega sistema odločanja predlagam, da naredijo pilotni preizkus izvajanja Pretočne demokracije na primeru izvolitve funkcionarjev študentskih organizacij. In če bi se to izkazalo za učinkovito in operativno bi predlagal, da se ta sistem demokracije uvede  v zborničnih organizacijah in sindikatih in šele potem na nivoju krajevnih skupnosti, občin in države, če se bo sistem izkazal za realnega in učinkovitega.

Glavno načelo v samoupravljanju je bilo: vse je naše in nič moje. Ne bi si želel, da bi v političnem sistemu, ki bi temeljil na Pretočni demokraciji, veljalo za volivce načelo: o vsem odločam, odgovarjam pa za nič. Tako bi se nam lahko dogodilo ravno tisto kar sedaj očitamo politikom.  

V primeru  Pretočne demokracije lahko dajemo predloge vsi (kot posamezniki ali kot skupina)  in tudi o predlogih lahko vsi glasujemo. Prav tako lahko vsak (ali skupina) predlaga kandidata za politično funkcijo in predlaga  odstavitev že  izvoljenega politika. V splošnem vsi o vsem neposredno odločamo, končna odločitev pa je večinska.

Postopek izoblikovanja predlogov pa je, v sistemu Pretočne demokracije, tako dolg in kompliciran, da je konkretna realizacija in operativnost predloga, ob pogoju, da gre skozi proces odločanja,  časovno zelo oddaljena.

Za vsako zadostno pretočnost je pomembna zadosti velika površina preseka, za legitimnost Pretočne demokracije pa je pomemben zadosti velik "presek" aktivnih volilnih upravičencev (ne samo tisti, ki se sedaj udeležujejo raznih forumov in uporabljajo v debatah izredno nekulturni dialog) drugače bo demokracija samo curljala. 

Večino sprememb se lahko doseže že v sedanjem sistemu tako, da se dopolni veljavna zakonodaja in županovanje omeji na dva mandata ter predvidi (po načelu  neposredne demokracije) demokratičen postopek razrešitve župana in razpustitev občinskega sveta.
Tudi za razrešitev predsednika države bi morala veljati neposredna demokracija izražena na demokratičnih volitvah (sedaj preko DZ in US). 
In ne na zadnje, bi se lahko z zadostnim številom zbranih podpisov (npr 20% vseh volilnih upravičencev) in potrebnim številom udeležencev na volitvah (več kot 50%) razrešil parlament skupaj z vlado ter pričel postopek za nove volitve.

Seveda pa je eden izmed ključnih pogojev za uveljavitev pravičnosti in odgovornosti v politiki in gospodarstvu ta, da si JUSTICIJA ponovno nadene prevezo čez oči.

 
Želim Vam veliko dobrega v Novem letu

vsevem | 02.01.2013 | 09:39
 
Dragi @1959joze, hvala za umestna in tehtna vprašanja.

1.	Kdo bo izoblikoval kriterije na osnovi katerih se bomo odločali o strokovni sposobnosti kandidatov, da bo za vse enako in pravično?
Vsak bo sam zase izoblikoval svoje lastne kriterije.

2.	Kdo bo preverjal ali so kandidati strokovno sposobni in moralno neoporečni?
Vsak po svoji lastni presoji in lastnem dojemanju strokovnosti in morale.

3.	Kdo bo prevzel odgovornost, če se kasneje izkaže, da se predlagani kandidat niso izkazali dovolj strokovne in moralne? Samo kandidati ali tudi predlagatelji?
Enako kot v predstavniški demokraciji nosi politična funkcija politično odgovornost, samo da v pretočni demokraciji lahko v kateremkoli trenutku delegati izgubijo vse delegacije. Odgovornost volivcev ostaja enaka - življenske posledice. 

4.	Kdo bo naredil seznam zaupanja vrednih strokovnjakov?
Vsi in kdorkoli.

5.	Kdo bo z njimi opravil razgovor o njihovi privolitvi, da vstopijo v politiko in se izpostavijo? Ali res mislite, da je biti politik tako željeno in  biti tarča ob današnji kulturi dialoga in javnem mnenju o politiki in politikih?
Z Državljanskim svetom bodo vsi državljani vstopili v politiko in takrat se bo začela drugačna kultura dialoga in javno mnenje o politikih bo postalo drugačno in različno.

6.	Ali bo npr. Polde YYY  iz Maribora predlagal, npr. za zastopanje gospodarskih interesov , Janeza XXX iz istega okoliša, ki ga dobro pozna ali pa sta celo osebna prijatelja (ali celo sorodnika), ker je dober gospodarstvenik?
V pretočni demokraciji ni potrebe za predlagatelji in za kandidati. Polde YYY bo enostavno pooblastil Janeza XXX za zastopanje svojih (gospodarskih) interesov. (Janez XXX pa bo lahko svoj in Poldetov glas delegiral naprej Gašperju ZZZ.)

7.	Kako se bodo v tem primeru odločili ostali volivci, ki Janeza XXX sploh ne poznajo, zastopal pa bo tudi njihove interese?
Če Janez XXX ne poznajo, ga ne morejo pooblastiti in Janez XXX ne more zastopati njihovih interesov. V predstavniški demokraciji ima vsak poslanec fiktivnih slabih 20.000 glasov državljanov. V pretočni demokraciji ima delgat točno opredeljeno število glasov, lahko samo enega, lahko prek miljon.

8.	Ali ne obstaja še večja nevarnost nastajanja interesnih omrežij znancev (malo zares in malo za hec primer teorije zarote: jaz bom tebe predlagal ti boš mene pri tem pa uporabiva spletna orodja in najine prijatelje, ki bodo imeli korist od naju dokler naju bodo spletno podpirali tako, da bodo zagotavljali vedno več glasov za kot proti nama)?
Tako je, teorija zarote je srž neposredne demokracije. Vsi smo zarotniki, vsak deluje za svoje cilje. Iskreno in brez sprenevedanja.

9.	Kako bomo ostali prepoznali kandidata in njegov program in stališča?
Spoznali ga bomo kolikor se bo izpostavljal. En primer je iz nemške piratske stranke (ki uporablja http://liquidfeedback.org/ ), kjer si je nek profesor s svojimi razpravami na forumu prislužil prek tisoč glasov.

10.	Kako bomo spremljali delo vsakega izvoljenega kandidata?
Poleg tega, da se ob vsakem glasovanju takoj samodejno pošlje obvestilo vsem pooblastiteljem, se tudi razvidno beleži zgodovina odločitev in razprav vsakega pooblaščenca - delegata.

11.	Ali bomo morali sedeti vsak dan pred računalnikom in spremljati delo politika in se potem odločati o eventualni razrešitvi in iskanju novega kandidata?
Ja in ne. Vsak se bo sam in sproti odločal o načinu svoje aktivnosti (po interesnih področjih).
     
12.	Kakšna je garancija, da se bodo odločanja udeležili le  volivci, ki vedo o čem odločajo in ne tudi ostali? Kakšna je potem garancija, da bi bil strokovno podprt in argumentiran predlog, ki bi bil v dobro vsem, tudi podprt?
Garancija je verjetno zelo šibka, zagotovo pa je močnejša kot sedaj, ko ogromna večina poslancev ne ve o čem odloča in tudi ne podpira strokovnih argumentov, ampak zasleduje samo cilje, ki so v dobro strankarske oligarhije.

Sicer pa se zelo strinjam, da je teoretične modele potrebno preizkusiti in izpiliti v dejanski praksi. Nekaj primerov že obstaja. Zlasti pa poudarjam, da je odločanje v Državnem zboru veliko bolj zapleteno kot odločanje v Državnem svetu. Zaradi relativne enostavnosti delovanja Državnega sveta se njegova digitalizacija lahko izvede praktično takoj in z obstoječimi orodji.

ZA e-Državljanski svet.
1959joze | 03.01.2013 | 20:09
Spoštovani (@vsevem)

Hvala za vaše odgovore, ki sedaj meni kot tudi drugim, ki bodo prebirali najin dialog, postavlja vaš predlog v bolj jasnih obrisih. 
Dejstvo je, da bo potrebno sedanji demokratični princip izbire in izvolitve predstavnikov ter njihove odgovornosti, nadgraditi z mehanizmi, ki bodo preprečevali zlorabo oblasti in politike za svoje osebne interese pa tudi ozke strankarske interese. 

Tu gre tudi moj očitek našim eminentnim pravnikom, tako v državnem zboru kot na pravni fakulteti, da so do sedaj bore malo storili.
Naj samo spomnim na banalnost in popolno brezbrižnost pravne službe DZ, ki ni preverila in opozorila na pravno nedopustne  postopke sprejemanja in ravnanja s podpisi za referendumsko pobudo vse do minule afere z izgubljenimi podpisi. 
Pa da ne omenim njihovo ravnanje in držanje glave v pesek, ko si je pred leti županski lobij v parlamentu izglasoval zakonodajo v kateri ni možnosti demokratične razrešitve župana. 
Pravni strokovnjaki in ekonomisti so bili tisti, ki so pripravljali zakonodajo na osnovi katere se je izvajalo lastninjenje in »tajkunizacija«. Če ne bi bilo svetovne gospodarske krize bi se scenarij v celoti realiziral, tako kot se je realizirala privatizacija BTC-ja, ki pa je bila še pravočasna. 
In če pogledam še bolj nazaj, ali se spomnite afere Grubelič pa afere Dadas?
Ali se spomnite kdo je spustil skupino Dadas na borzo? Ta ista oseba je bila tudi nekaj časa predsednik uprave NLB in profesor na EF (verjetno je še).
Ali se še spomnite kako so na hitro ukinili SDK (služba družbenega knjigovodstva), ki je kontrolirala finančne transakcije in plačevanje prispevkov delavcem v gospodarskih družbah? Sedaj nam je vsem jasno zakaj je bilo vse to potrebno in  zakaj se je preprečevalo, da se bi se SDK preoblikoval v finančno policijo. 
To so bili  začetki, na osnovi katerih se je potem ustrezno korigirala zakonodajo, da so se  potem v polnosti realizirali načrti divje privatizacije izbranih elit.
Za vsemi »tajkunskimi« prevzemi so stale močne odvetniške pisarne z najboljšimi pravniki in ekonomisti.
Kje so bili takrat naši pravni strokovnjaki, ki se sedaj posipajo s pepelom in jih nekateri medijo ponujajo kot rešitelje? 
Ali niso tudi oni s svojim oportunizmom in brezbrižnostjo prispevali, da se sedaj dogajajo politični linči na ulicah, tako enih kot drugih politikov?
Veliko odgovornost za današnje stanje v Sloveniji imajo naši eminentni pravni strokovnjaki, ki so podlegli oportunizmu, pravnemu relativizmu in stavili na pozitivno pravo pri tem pa pozabili na naravno pravo, ki je temelj prava. 
V demokratično urejenih državah so pravniki, pravo in sodna veja oblasti  varuhi demokracije in človekovih pravic.
In danes govorimo o sistemski korupciji. In kaj je sistemska korupcija? To je korupcija, ki ima podporo v sprejeti zakonodaji, delovanju inšpekcijskih služb in organov pregona ter na koncu sodstva, ki da piko na "i". Vsi tisti, ki tako opozarjajo na sistemsko korupcijo do danes niso navedli niti enega zakona in člena zakona, ki neposredno spodbuja sistemsko korupcijo. Kdaj se bo pričelo s sistematično analizo veljavne zakonodaje in delovanja služb, ki izvajajo kontrolo in delovanje sodstva? Izgovor, da ni časa in ni kadrov je za lase privlečen. Samo premislimo koliko diplomskih nalog, magisterskih nalog in doktorskih dizertacij se napiše vsako leto na ekonomski in pravni fakulteti in če se pri tem vključi še FDV ter računsko sodišče skupaj s komisijo za preprečevanje korupcije je zagotovljena učinkovita  interdisciplinarnost obravnavanja veljavne zakonodaje in njenega izvajanja.
 
Princip Pretočne demokracije je eden izmed volilnih sistemov, v katerem nad izvoljenimi predstavniki stalno visi »Damoklejev meč«. Moč in strah tega »meča« je, da imajo volivci v vsakem trenutku možnost, da na demokratičen način, odstranijo izvoljenega predstavnika, ki je zlorabil njihovo zaupanje. Seveda pa je nevarnost, da se tudi to močno »orožje« zlorabi, kar je ena izmed značilnosti človekovega ravnanja, ki jo na žalost potrjuje vsa človeška zgodovina. In močnejše kot je orožje močnejša je zloraba.

Zato je še toliko bolj pomembno, da se ponovno obudijo misli grškega filozofa Aristotel, ki je politiko enačil z etiko in moralo in rekel, da je človek »politična žival«.  Pretekli dogodki to misel potrjujejo: če človek izgubi etiko (ne ve več kaj je prav in kaj ni prav) in ne priznava dostojanstva človeku, vzame v roke kocko in jo vrže v glavo sočloveku na drugi strani, s tem dejanjem  pa  izgubi pridevnik »političen«  in sam sebe razčloveči. Vem, da so to hude besede vendar so potrebne za streznitev in zavračanje ter obsojanje takšnega ravnanja v prihodnje.

Vse to pišem zato, ker se mi zdi kljub veliki meri kritičnosti in dvoma, ideja Pretočne demokracije zanimiva. Temeljno vprašanje pa je ali je narod dozorel in zadosti državljansko odgovoren za ta volilni sitem. Glede na dosedanjo: potrošniško miselnost, brezbrižnost, malodušje, nezanimanje za politiko in družbene razmere ter navijaškega odnosa do političnih strank, ki se potem odslika  v udeležbi na volitvah in referendumih ter na kulturi dialoga na spletnih straneh in ulicah, resno dvomim na demokratično zrelost volivcev za omenjeni volilni sistem.

V času zlate dobe grške demokracije je Periklej (459-429 pr.n.št.) izrekel besede: »….mož brez zanimanja za politiko tukaj nima česa iskati…..«
Danes pa bi nam državljanom Periklej rekel:« Državljan, ki se ne zanima za politiko, ki mu ni mar za družbeno dobro, pravičnost, solidarnost in dostojanstvo vsakega človeka nima v tej državi kaj iskati.«
Mislim, da si moramo te besede, brez razlike, vsi vzeti v srce in razum ter narediti prvi korak iz revolucionarnega razmišljanj k evolucijski preobrazbi v načinu razmišljanja in reševanju konfliktov.

Predlagatelju ponovno predlagam, da omenjeno idejo Pretočne demokracije preveri na manjših družbenih skupinah, ki jih povezuje skupni interes kot npr.:
-	izvolitev dekana na fakulteti (pri tem bi morale biti najbolj zainteresirane: FDV, pravna in filozofska fakulteta);
-	izvolitev funkcionarjev študentskih organizacij.
Bila pa je izgubljena priložnost izvolitve varuha človekovih pravic po principu Pretočne demokracije. Škoda.

Upam si trditi, da bo DS prej ukinjen kot pa bo uveden e-Državljanski svet. Zakaj? Zato, ker je potrebna sprememba Ustave z 2/3 večino in je politika že sedaj večinsko odločena za ukinitev DS, pri tem pa ji s svojim ravnanjem pomaga še DS v novi sestavi .Torej, trud za uvedbo Pretočne demokracije v DS je izguba časa in moči in bojim se, da bo, zaradi razočaranja, ideja (ki pa je v svojem bistvu dobra) odšla v pozabo. Če pa se ideja Pretočne demokracije uveljavi na manjših družbenih skupinah kjer prevladujejo mladi, potem obstaja velika verjetnost, da bodo ti mladi tudi nosilci te ideje (seveda z ustreznimi korekturami) na ostalih družbenih področjih in politiki. 

Pri vsakem predlogu, ki posega v spremembo volilnega sistema in družbene ureditve je potrebno najprej kritično analizirati pretekle dogodke in ugotoviti vzroke, ki so privedli do krize,  potem pa prepoznati kako novi predlog odpravlja nepravilnosti iz preteklosti ter ne povzroča eventualnih novih zapletov in krivic. Pri tem pa je potrebna strpnost in potrpežljivost.

Ključnega pomena do realizacije pravičnejše ureditve družbe pa je, da gre sodna veja oblasti skozi katarzo očiščenja (prepozna svojo krivdo in prevzame odgovornost) ter končno  postane, skupaj s pravom, varuh demokracije in človekovih pravic.


Lep pozdrav in želim Vam veliko uspeha v delu za dobrobit vseh državljanov
BetkaŠ | 28.12.2012 | 07:34
@DavidS: "....ampak večina naroda ne razmišlja o tem, da ima vsaka medalja dve plati, in da vsaka "samoumevno pozitivna" stvar nosi za seboj tudi negativne posledice."
Ravno zaradi tovrstne miselnosti aktualnih oblastnikov so GOTOVI, pa tega ne razumejo!  Ravno zato se zavzemamo za neposredno odločanje/demokracijo. Zdaj nam t.i. javno mnenje vsiljujejo razni politiki (vseh barv in oblik...in moralno - intelektualnih sposobnosti), pa sindikalisti itd... Bistvo e-Državljanskega sveta je prav v množici različnih mnenj iz katerih pač mora prevladati volja večine in ne morda kupovanje enega, dveh... glasov kot to gledamo danes tudi v Državnem zboru, ne le pri spolitiziranem Državnem svetu. 
Še to je argument - predlog je dejansko izvedljiv in (zaenkrat še) ne vpliva na sprejemanje zakonodaje, saj se zamenja le, že itak neučinkovit in pregrešno drag Državni svet. S tem se pridobi prve izkušnje pri uveljavljanju neposrednega odločanja državljanov tudi v DZ. Nobena škoda dejansko ne nastane če npr. premalo ljudi odda svoj glas k razpravi o določenem zakonu - torej jih to pač ne zanima dovolj. Drugo je, če večina izglasuje veto k sprejetemu zakonu! Tega se seveda oblast lahko boji, a to ne pomeni le nevednosti naroda ampak vladno/predlagateljevo nedoslednost pri pripravi zakona. In tako dalje in tako naprej...bomo predlog spremembe Ustave RS še dodelali v fb skupini predlagateljici.
ABSOLUTNO ZA ta pameten predlog!
znalček | 27.12.2012 | 08:53
Mislim, da je to povsem možno in primerno. Državni svet, ki bi ga zamenjal Državljanski e-svet ima sicer le korektivno vlogo, kar je povsem primerno in izvedljivo, glasovalci pa ne bi povzročali škode zaradi nepoznavanja. 
ahac36 nuncij | 24.12.2012 | 12:22
Prepričan sem, da je povprečna izobraženost in razgledanost državljanov, ki bi bili sposobni delovati in glasovati kot državni svetniki prek e-uprave, precej višja od povprečne izobraženosti in razgledanosti poslancev. Ampak za vladajočo elito je to verjetno problem in ne prednost. 
Arim1 | 23.12.2012 | 21:46
Absolutno ZA! 
pravica_ljudem | 23.12.2012 | 02:36
Absolutno podpiram. Ljudstvo mora vladat po ustavi. Ampak dejansko vlada zgolj na dan volitev. Moral bi vladati neprestano!
Aja pa vlada nikar se ne izgovarjat da je to stvar ustave da to ni vaša pristojnost. Tud referendumi niso vaša stvar pa jih boste z svojim vplivom preko ustave vseeno zelo zelo otežil. 
DavidS | 23.12.2012 | 10:35 Prikaži
Dejstvo je, da ljudstvo ne more vladati, ker ni usposobljeno za to. Velika večina ljudi ne pozna osnovnih ekonomskih zakonitosti, in če bi prepustili odločanje volivcem, potem bi se upokojevali pri 50 letih, minimalna plača bi bila postavljena na 1500 EUR neto, minimalna pokojnina pa na 1000. 
Verjetno vemo, kako dolgo bi lahko tako živeli....
Arim1 | 23.12.2012 | 21:49
Saj tudi danes na določenih delovnih mestih službujejo ljudje, ki niso za to delo strokovno podkovani. Tja pridejo po politični poti. Je to prav? Imamo morda kaj boljše rezultate?
DavidS | 25.12.2012 | 18:42 Prikaži
To je res super argument. Ker so na nekaterih delovnih mestih nesposobni ljudje, se splača potruditi, da tudi drugje dobimo enako ali bolj nesposobne.
LongBow | 25.12.2012 | 21:05
@ DavidS: Enostavno podcenjuješ svoj lasten narod. Skozi zgodovino smo se prebili skozi vrsto neugodnih obodbij in se bomo tudi skozi to. Narod ve da lahko poje samo toliko kot lahko skuha, da lahko zapravi samo toliko kot lahko zasluži,...
Arim1 | 25.12.2012 | 23:21
@DavidS: To so dejstva. Verjamem, da bi ljudje, ki se čutijo sposobni odločati o neki zadevi, dali svoj glas in predlog, iz katerih bi se izluščili najboljši. Podobno kot na tem portalu. 
DavidS | 27.12.2012 | 00:20 Prikaži
Problem je v tem, da narod tega ne ve. Narod ne ve, da se zadolžujemo že 20 let, in da je treba zarezati v to zadolževanje in začeti varčevati. Narod ne ve, da za vsakim socialnim transferjem stoji davek. Narod ne ve, da višja minimalna plača pomeni večjo brezposelnost. Narod ne ve, da fleksibilen trg dela pomeni manjšo brezposelnost. Narod ne ve, da ob naraščajoči življenjski dobi ne moremo odhajati v pokoj pri isti starosti z enako visokimi pokojninami. Narod ne ve, da visoko obdavčenje tistih z najvišjimi dohodki pomeni stagnacijo gospodarstva.

Ne me razumeti, kot da se tukaj opredeljujem do teh vprašanj. Zagotavljam vam pa, da večina naroda v teh stvareh vidi le eno plat: brezposelni ne more preživeti z 250 EUR socialne pomoči, vrtci bi morali biti zastonj; vsak delavec bi moral biti dostojno plačan, 580 EUR je sramotna plača za poln delavni čas; če bomo sprostili trg delovne sile, bodo nas lahko odpuščali kar brez veze in bomo vsi na cesti; delavec na gradbišču ne more delati do 65. leta starosti, in s 400 EUR pokojnine se ne da dostojno živeti; treba je pobrati več davkov tistim z velikimi plačami, saj človek ne potrebuje 5.000 EUR na mesec

Seveda se z marsičem od tega lahko strinjamo.....ampak večina naroda ne razmišlja o tem, da ima vsaka medalja dve plati, in da vsaka "samoumevno pozitivna" stvar nosi za seboj tudi negativne posledice. Večina naroda pred volitvami gleda le obljube, in se sploh ne vpraša, ali so realno izvedljive, in kdo jih bo plačal.
beranek6 | 27.12.2012 | 11:01
Zanimivo je brati kako DavidS in njemu podobni trdijo da je narod preneumen da bi soodločal pri zanj pomembnih zadevah, istočasno imamo pa na oblasti "zelo sposobne" ljudi ki jim je v dobrih 20 letih z njihovo "pametjo" uspelo popolnoma sesuti gospodarstvo v državi in jo do suhega izžeti. Če je to dokaz sposobnosti DavidS in če vi in vam podobni dejansko mislite da si narod ne zna pomagati sam (mimogrede, predlog ne predvideva da je narod tisti ki o vsem odloča, temveč je le ustrezno soudeležen) potem je najbolje da vse skupaj vržemo v zrak in s seboj odnesemo tisti 1% "sposobnih" in "pametnih" ki bi jim bilo brez glupih ovc dolgčas. Podcenjevanje in žaljenje naroda je pa tudi tisto kar bo vodilnim in vam podobnim dalo po p****!
Arim1 | 27.12.2012 | 12:32
@DavidS: Res ne vem s katerega planeta ste. Kdo pa je zakuhal to, da se zadolžujemo preko mere? Strokovnjaki? Na naši občini je vodja javnih gospodarskih služb po izobrazbi policist. Verjamem, da je dober policist...Po vašem je najboljša rešitev ta, ki se izvaja trenutno: Ljudem onemogočiti zaslužek, potem jim pa pobrati še tisto kar so ustvarili v preteklosti ali podedovali od staršev. Štajerci so si službe našli v Avstriji, pa je bil kar nekaj časa socialni mir, dokler tudi tam ni, postal trg dela prenasičen, primorci delajo precej v Italiji, čeprav je tudi tam "kriza"... Pri nas je gospodarska rast razen nekaj izvoznikov nična. Kaj mislite, da nas bodo reševale javne službe, zavarovalnice, računovodski servisi, kafiči, trgovine...Ljudje vemo, še predobro. toda sistem je tako narejen, da gre politika čisto svojo pot, včasih še mimo.
Anti NWO | 19.12.2012 | 13:43
 
PODPIRAM