ukinitev obveznega članstva v zbornicah

Odziv Ministrstva za zdravje

V skladu s pobudo, da postane članstvo v raznih zbornicah prostovoljno, sporočamo, da se na Ministrstvu za zdravje RS z njo strinjamo. Ministrstvo je namreč v predlogu Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je ga je Vlada Republike Slovenije pred kratkim poslala v obravnavo in sprejem v Državni zbor, predlagalo, da postane članstvo v vseh zbornicah s področja zdravstvenih dejavnosti prostovoljno. To je zapisano v 158. členu predloga omenjenega zakona. Z uveljavitvijo zakona, če bo le-ta sprejet v predlaganem besedilu, bi pomenilo odpravo obveznega članstva zdravnikov in lekarn v Zdravniški zbornici Slovenije oziroma Lekarniški zbornici Slovenije.

Odziv Ministra za gospodarstvo

Podajamo vam odgovor v delu, ki se nanaša na članstvo v Gospodarski zbornici Slovenije (v nadaljevanju: GZS) in v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (v nadaljevanju: OZS).

VELJAVNA UREDITEV PODROČJA

Z Zakonom o gospodarskih zbornicah (Uradni list RS, št. 60/06, v nadaljevanju: ZGZ) je bilo ukinjeno obvezno članstvo v GZS, medtem ko je na podlagi Obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 40/04-UPB1, 117/06 - ZDavP-2 in 102/07, v nadaljevanju: ObrZ) še vedno v veljavi sistem obveznega članstva v OZS.

Zakonska ureditev obrti je takšna kot je zato, ker v Republiki Sloveniji obstajajo najmanj trije razlogi, ki opravičujejo ločeno obravnavanje obrtnega podjetništva tudi v bodoče in sicer: raven gospodarskega razvoja obrti, tradicija obrti na slovenskem in ohranjanje oziroma krepitev sodobne konkurence

Spremembe ObrZ v l. 2007 so pomenile dodatno zmanjšanje administriranja za gospodarske subjekte, ker se je odpravilo obrtno dovoljenje za obrtne dejavnosti, za katere ne bo določen kvalifikacijski pogoj, pri tistih dejavnostih, ko bo ta določen, pa odpadejo vsi administrativni postopki, ki so vezani z opravljanjem mojstrskega izpita, poleg tega pa pri slednjem pomeni tudi materialno razbremenitev (ni stroškov povezanih z opravljanjem mojstrskega izpita. Znižal se je tudi kvalifikacijski nivo za opravljanje obrtne dejavnosti iz mojstrskega izpita (srednja strokovna izobrazba), na srednji poklicni nivo, poleg tega pa se je ustrezna srednja strokovna izobrazba izenačila z mojstrskim izpitom.

OCENA STANJA

Po naši oceni Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije deluje dobro, seveda pa je odprto vprašanje, če je obvezno članstvo v zbornici smiselno ali ne. Prav zaradi dobrega dela bi tisti, ki jim zbornica koristi, v njej ostali, tisti, ki menijo, da je ne potrebujejo, pa se vanjo ne bi vključevali. Osebno sem zelo naklonjen prostovoljnemu članstvu v vseh zbornicah, ker menim, da morajo imeti člani možnost izbire, ali se v posamezno zbornico vključijo ali ne.

Prisila ni praviloma nikoli dobra. Menim, da bi bilo prav, da se imajo člani možnost sami odločati o včlanjevanju v različne zbornice. Če namreč podjetniki in obrtniki ocenjujejo, da je delo zbornice dobro in koristno, potem se bodo zagotovo včlanili, tudi če to ni obvezno. Če pa bi ocenili, da delo ni dobro, pa imajo možnost izbire, da niso člani. Možnost izbire je na nek način najboljša spodbuda, da tudi vodstvo zbornice dela dobro in v interesu svojih članov.

Osebno sem se že pri oblikovanju koalicijske pogodbe zavzemal, da bi v vseh zbornicah uvedli prostovoljno članstvo, zato bo Ministrstvo za gospodarstvo tudi preučilo možnosti za ukinitev obveznega članstva v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Seveda bi v tem primeru šlo za potrebno spremembo zakona, ki mora biti ustrezno medresorsko usklajena, za sprejem zakona v parlamentu pa mora imeti tudi podporo večine poslank in poslancev.

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano lahko v okviru svojih pristojnosti poda odgovor le glede obveznega članstva v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenija, ki je postavila temelje za organiziranost fizičnih oseb in gospodarskih subjektov s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Njene osnovne naloge so zlasti predstavljanje interesov kmetov, kmetijskih, gozdarskih in ribiških organizacij ter strokovna pomoč le-tem, obravnavanje problematike kmetijstva, gozdarstva in ribištva, sodelovanje pri pripravi predpisov, ki se nanašajo na kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo in opozarjanje na posledice učinkovanja le-teh, skrb za strokovno usposabljanje svojih članov in za promocijo, sodelovanje z zbornicami in drugimi organizacijami s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva ter sodelovanje v postopkih priprave stališč Slovenije na teh področjih. Zbornica te naloge financira zlasti iz zborničnega prispevka. Prihodek lahko pridobiva tudi z izvajanjem javnih služb na področju kmetijstva in drugih nalog na način in pod pogoji, ki jih določa zakon, z izvajanjem javnih pooblastil, če materialni zakon tako določa in z izvajanjem drugih dejavnosti.

S tako zasnovanim funkcioniranjem in s tem financiranjem zbornice, Slovenija zagotavlja univerzalno interesno zastopstvo za tiste fizične in pravne osebe, katerih dejavnost je povezana s kmetijstvom, gozdarstvom ali ribištvom. Zbornica je pomembna institucija demokratičnega sistema, ki zagotavlja uveljavljanje interesov velikemu delu slovenskega prebivalstva. Zbornica zagotavlja ne le organiziranost tistih, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost, temveč tudi njihov vpliv na kmetijsko politiko, pospeševanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in ribištva in s tem na njihov socialni položaj.

Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije iz leta 2008 je povečal vstopni prag za obvezno članstvo fizičnih oseb v zbornici. S to spremembo zakona o zbornici se je dvakratno povečal vstopni prag za obvezno članstvo fizičnih oseb v njej, in sicer na tiste, ki imajo najmanj 167 evrov katastrskega dohodka. S to spremembo zakona o zbornici v letu 2008 se je število obveznih članov zbornice znižalo na približno 111.000, kar je pomenilo znižanje članstva za 35% glede na stanje pred letom 2008. Število obveznih članov zbornice, ki plačujejo pavšalni zbornični prispevek, se je s to spremembo zakona zmanjšalo za 82%.

Dvig praga na 167 evrov katastrskega dohodka predstavlja, glede na stanje pred letom 2008, zvišanje površine zemljišča iz 1,92 hektara na 3,48 hektara v poprečju na zavezanca. To pomeni, da so sedaj člani zbornice fizične osebe, ki se dejansko ukvarjajo s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo, saj se je površina zemljišč v povprečju na zavezanca zvišala za več kot 1,5 hektarja oziroma, če se sami ne ukvarjajo s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo pa vsekakor, glede na povprečno velikost zemljišč na zavezanca (3,48 hektara), izkazujejo interes po zastopanju v zbornici.

Ustavno sodišče RS je s svojo odločbo (U-I-283/99-28, Uradni list RS, št. 33/2003) odločilo, da členi, ki določajo obveznost članstva v zbornici in obveznost plačevanja zborničnega prispevka, niso v neskladju z ustavo. Ustavno sodišče je v obrazložitvi odločbe navedlo, da obvezno članstvo v zbornici oziroma drugih oblikah združevanja, ki so ustanovljena z zakonom za izvrševanje določenih nalog v javnem interesu, ne posega v pravico prizadetih oseb, ki je na splošno zagotovljena v drugem odstavku 42. člena ustave, da se svobodno združujejo.

Osnovni cilji dela zbornice so usmerjeni v skrb za ohranjanje in razvoj kmetijstva in gozdarstva, čim boljši dohodkovni in socialni položaj kmečkih družin in zaposlenih v kmetijstvu, ohranjanje in odpiranje delovnih mest v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželju, razvoj novih možnosti za zaslužek ter izboljšanje kakovosti življenja na podeželju. Skrb za ohranjanje in razvoj kmetijstva in gozdarstva mora biti naloga vse družbe, saj je pomen kmetijstva in gozdarstva v Sloveniji izrazito večplasten. Kljub majhnemu absolutnemu obsegu kmetijske zemlje, razdrobljeni posestni in parcelni strukturi, kljub zahtevnim naravnim pogojem za pridelavo ter kljub tehnološkemu napredku, ostajajo primarne funkcije kmetijstva podobne kot nekdaj in nič manj pomembne.

Pri načinu organiziranja (obvezno/neobvezno) v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije se moramo zavedati, da je njena naloga opravljati pomembne svetovalne in razvojne storitve na področju kmetijstva in podeželja. Trenutno je pred nami izziv dviga konkurenčnosti in povečanje produktivnosti v kmetijstvu. Ustrezna organiziranost kmetijskega sektorja je zato nujen predpogoj za dosego tega cilja. Razmišljanje o ukinitvi obveznega članstva v zbornici zato zahteva temeljit premislek.