Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Obdavčitev plač slovenskih delavcev, zaposlenih v AUT
 
Sa Luk
Ogledov: 2627
Predlog poslan 21.11.2012
Arhivirano
Zadnja sprememba 21.11.2012 08:06:14

  Predlog   Število glasov   Komentarji (20)  

Včeraj sem gledal oddaj na komercialni TV, kjer je bila predstavljeno precej neresnic v zvezi z obdavčitvijo slovenskih delavcev, ki so zaposleni v AT. Nisem strokovnjak za dohodnino, a vseeno podajam svoj predlog MF-ju.

Trenutno imajo SLO delavci, zaposleni v AT, poseben status in v SLO ne plačujejo dohodnine na dohodek iz zaposlitve, ki je izplačan v AT.

Res je, da SLO delavci plačajo davek tudi v AT, vendar pa temelji sistem obdavčitve davčnih zavezancev - rezidentov, kot ga pozna Slovenija in večina drugih držav, na principu svetovnega dohodka. To pomeni, da ne glede na to, kje jaz, kot SLO rezident prejmem dohodek (plača, kapitalski dobiček, obresti, podkupnina ipd.), moram ta dohodek prijaviti DURSu in razliko med davkom obračunanim v Sloveniji ter davkom, ki sem ga plačal v tujini, doplačati v državni proračun RS. Takšen princip se po eni strani zdi smiseln, saj s tem sofinanciram vso infrastrukturo, varnost, OŠ izobrazbo in ostale "ugodnosti", ki mi jih nudi RS kot njenemu državljanju.

Zato ni mogoče zavajajoče govoriti o dvojni obdavčitvi kot takšni, saj se v SLO davek le "doplača" do razlike, kot če bi dohodek iz tujine bil dosežen dejansko v Sloveniji.

Ker naj bi bili vsi državljani pred zakonom po Ustavi RS enaki, čeprav vsi dobro vemo, da temu ni tako, bi izjema od pravila obdavčitve po svetovnem dohodku morala biti odpravljena ali pa enaka za vse ostale rezidente.

Nenazadnje imajo vsi, ki so zaposleni v tujini (kar jih popolnoma podpiram in tudi sam, kljub dobri plači v SLO, iščem priložnost izven skorumpirane in klientelistične Slovenije) možnost, da menjajo rezidentski status in v SLO niso obdavčeni po principu svetovnega dohodka.

To ni graja tistim, ki delajo v tujini - le enakost pred zakonom bi se morala spoštovati.


Ključne besede zaposlitev v Avstriji
Kategorija: Davki in finance


Zadnji komentarji:

pravica_ljudem | 27.11.2012 | 17:23
Jaz sem proti.. to bi dejansko pomenil dvojni davek. To ni v luči odprtega trga dela Evropske Unije ker deluje destimulativno.
Sa Luk | 28.11.2012 | 16:35
se popolnoma strinjam s tabo, da je destimulativno, a gre za princip obdavčitve vseh rezidentov. 

Če sistem preferira manjšino, večini pa te možnosti ne omogča, je to diskriminacija vseh, ki v živimo v Sloveniji delamo pa v Sloveniji ali tujini (razen Avstrije). 

V tem je glavni problem.

In še nekaj glede odprtega trga: načelo protega pretoka delovne sile nima nikakršne veze z načelom obdavčitve, zato ne mešat hrušk z morskimi školjkami.
DavidS | 28.11.2012 | 18:30
Potem so tudi olajšave za vzdrževane družinske člane diskriminacija, glede na to, da jih večina ni deležna?
andrejček | 25.11.2012 | 08:20
mene ne moti, da v sloveniji ne plačujejo davkov, samo morajo pa sprijaznit, da ne morejo brezplačno ali s subvencijami koristit uslug kot so zdravstvo (plačujejo naj vse, kar je več kot nujna medicinska pomoč za preživeti - kot pri evropski zdravstveni kartici), šolstvo (ne morejo dobiti učbenikov iz šolskih skladov), vrtec (polna cena vrtca) ipd.

sem pa proti temu, da "sedijo na dveh stolih" in vzamejo samo tisto kar jim paše oziroma koristi.
Arim1 | 22.11.2012 | 09:09
Sa Luk@V naši državi je zelo lepo živeti, je varno, ne prenaseljeno, skratka lepo- če imaš denar. Če ga nimaš oz., če nimaš možnosti zaposlitve in razvoja, si pač veliko ljudi pomaga z odhodom v tujino. Odhajajo tudi izobraženi kadri, obrtniki...Menim, da je potrebno najprej odpraviti vzroke zakaj je tako. Ko bo naša država nudila idealno okolje za delo in razvoj, se pa lahko začnemo podrobneje ukvarjati z obdavčitvijo dela v tujini. Vaš predlog ni slab, le ni primeren za trenutno situacijo. Slovenija je čudovita dežela, le prebivalce je potrebno zamenjat. (moje mnenje, ker se stalno dajemo med sabo, namesto da bi začeli pri vzrokih)
DavidS | 21.11.2012 | 20:42
Oseba ne more preprosto iti na DURS, in izjaviti, da ni več rezident Slovenije.....potem bi to bilo res preprosto, ja.
usimoncic | 21.11.2012 | 16:07
> Ne razumem kaj se pri tem dela paniko saj je na tak princip kot si ga opisal sedaj trenutno urejena zakonodaja na tem področju, in ne razumem zakaj se ponovno dela vik in krik! Vik in krik je potrebno narediti takrat ko ne bodo upoštevali plačanih davkov v državi v kateri delaš Avstrija itd. 

Za dnevne migrante velja posebna davčna olajšava, kar je privilegij. Če imamo bizarno visoke davke, naj bodo taki za vse. Če pa jih nižamo, jih znižajmo za vse. Jaz sem za drugo varianto, a sindikati (de facto vlada RS) so žal proti, zato ne bo nič s tem.

> In namesto da bi bila država "srečna", da ti ljudje, gredo na delo v tujino, da niso na zavodih in pobirajo denarja državi! (naj pridejo v Slovenijo in se prijavijo na zavod tam nekje 9200 jih je pa, da vidimo kaj bo)  sedaj pa bi jih še bolj tlači z nekimi obdavčitvami (če bo do tega prišlo) upam pa,  da do tega ne pride!

To lahko vsak reče! Dajte mi privilegij, sicer ne bom delal.
DavidS | 21.11.2012 | 20:40
Ta komentar se sliši točno tako, kot da bi bilo prostih delovnih mest povsod na pretek, in se brezposelni prosto odločajo, ali bodo neko delo sprejeli, ali ne....in če ne dobijo "privilegija", nočejo delati.

Dejstvo je, da je za Slovenijo najboljša možna varianta ta, da imamo dnevne migrante, ki delajo v tujini, dohodek pa trošijo doma. Na ta način po eni strani niso deležni socialnih transferjev, po drugi strani pa dejansko izvažajo svoje storitve. 
In izogibanje dvojnemu obdavčevanju ni ravno nek privilegij, ampak čisto logična stvar.
usimoncic | 21.11.2012 | 21:21
>Ta komentar se sliši točno tako, kot da bi bilo prostih delovnih mest povsod na pretek, in se brezposelni prosto odločajo, ali bodo neko delo sprejeli, ali ne....in če ne dobijo "privilegija", nočejo delati.

Privilegija ti ni potrebno dajati v oklepaj, ker gre za čisto stvarni privilegij. Če ne veš o čem govorim, si poglej 5. odstavek v 113. členu ZDoh-2-UPB7. Gre za posebno davčno olajšavo, ki so jo deležni samo čezmejni delovni migranti, ki zaradi opravljanja dela v tujini odhajajo v tujino in se dnevno ali najmanj enkrat tedensko vračajo v Slovenijo. Običajni slovenski delavci v tujini z davčnim rezidenstvom v RS pač morajo v Sloveniji plačati razliko med davkom plačanim v tujini ter slovenskim davkom.

>Dejstvo je, da je za Slovenijo najboljša možna varianta ta, da imamo dnevne migrante, ki delajo v tujini, dohodek pa trošijo doma. 

Tole se sliši tako, kot da je v Sloveniji število delovnih mest neka konstanta, neodvisna od obdavčitve. Realnost je pa taka, da zaradi davčnega privilegija nekaterih ostali plačujemo višje davke in posledično se tudi kakšno delovno mesto ukine/izseli, ker postane predrago.

> Na ta način po eni strani niso deležni socialnih transferjev, po drugi strani pa dejansko izvažajo svoje storitve. 
In izogibanje dvojnemu obdavčevanju ni ravno nek privilegij, ampak čisto logična stvar.

Zadeva nima nikakršne veze z dvojnim obdavčevanjem. Kdor dela v tujini, a je davčni rezident RS (z izjemo evrobirokratov, čezmejnih delovnih migrantov in morda še koga) pač v Sloveniji plača razliko med davkom plačanim v tujini ter Slovenskim davkom. Njegova efektivna obdavčitev je torej povsem enaka, kot bi bila v Sloveniji, le da del davka plača v tujini, del pa v Sloveniji. Evrobirokrati in čezmejni delovni migranti pa imajo ta privilegij, da to zanje ne velja. Slednjim bi torej radi ukinili ta privilegij, prvi so pa itak nedotakljivi :-(
DavidS | 22.11.2012 | 22:31
Zakaj potem ne predlagete odprave vseh privilegijev iz tega člena? Poleg tega imajo zaposleni v Sloveniji ta privilegij, da dobijo povračilo stroškov prevoza na delo, česar recimo naš dnevni migrant nima. Potemtakem je tudi ta privilegij potrebno ukiniti.
Če upoštevamo, da ima Avstrija itak višjo dohodnino od nas, pa ta privilegij ne pomeni ravno ne vem kako dosti, ker če nam v Avstriji obračunajo več davka, kot bi nam ga pri nas, nam razlike nihče ne vrne. In je torej čisto vseeno, če nam DURS obračuna 500 ali 2500 EUR manjši davek kot avstrijski dacarji.

Zaradi dnevnega migranta dejansko ostali zavezanci plačujejo MANJ davka. Število delovnih mest je seveda odvisno od višine obdavčitve, vendar morate upoštevati, da če nekomu vzamemo nek "privilegij", ki znaša recimo 5% letne plače, s tem ne bomo ustvarili novega delovnega mesta. In se bo torej  ta bivši migrant iz plačnika "subvencionirane" dohodnine prelevil v prejemnika socialnih transferjev. 
usimoncic | 23.11.2012 | 16:28
> Zakaj potem ne predlagete odprave vseh privilegijev iz tega člena? Poleg tega imajo zaposleni v Sloveniji ta privilegij, da dobijo povračilo stroškov prevoza na delo, česar recimo naš dnevni migrant nima. Potemtakem je tudi ta privilegij potrebno ukiniti.

Povračilo prevoza na delo in malico si delavci v tujini odštejejo od osnove; vsaj to je urejeno za vse delavce v tujini, ne samo za dnevne migrante. 

> Če upoštevamo, da ima Avstrija itak višjo dohodnino od nas, 

Seveda ima Avstrija višjo dohodnino, kot Slovenija. Samo pozabil si povedati o kakšnih dohodkih govoriš. Če govoriš o letnih dohodkih, ki jih zapišeš s šestmestno številko, imaš prav, saj je v Avstriji mejna davčna stopnja 50%, v Sloveniji pa 41%. Pozabil si pa povedati, da je v Avstriji 11k€ letno povsem neobdavčenih, V Sloveniji pa z dohodkom 11k€ letno prideš že v srednji dohodninski razred z mejno obdavčitvijo 27%, efektivna obdavčitev je pa okrog 20%.

> pa ta privilegij ne pomeni ravno ne vem kako dosti, ker če nam v Avstriji obračunajo več davka, kot bi nam ga pri nas, nam razlike nihče ne vrne. In je torej čisto vseeno, če nam DURS obračuna 500 ali 2500 EUR manjši davek kot avstrijski dacarji.

Komur avstrijski dacarji obračunajo višji davek, kot bi mu slovenski, ima zelo zelo visoko plačo. Tudi v Avstriji veliko nad povprečjem. Veliki večini pa avstrijski dacarji obračunajo manj, kot bi jim slovenski. Nekdo, ki zasluži bruto 11k€ letno, plača v Avstriji 0€ davka, v Sloveniji pa 2100€ davka. Če pa je dnevni migrant, spada med priviligirano kasto in doplača zgolj 640€.

> Zaradi dnevnega migranta dejansko ostali zavezanci plačujejo MANJ davka. Število delovnih mest je seveda odvisno od višine obdavčitve, vendar morate upoštevati, da če nekomu vzamemo nek "privilegij", ki znaša recimo 5% letne plače, s tem ne bomo ustvarili novega delovnega mesta. In se bo torej  ta bivši migrant iz plačnika "subvencionirane" dohodnine prelevil v prejemnika socialnih transferjev. 

Ja super! Potem pa dajmo privilegij vsakemu, ki bo zagrozil z opustitvijo dela, ali trajnim odhodom v tujino ali čemerkoli že. Torej: Če ne boste meni ekskluzivno znižali davčno stopnjo na 0%, bom pustil službo in šel na zavod za zaposlovanje. Če me oprostite davkov, bo država od mede bovbivala malo manj (samo prispevke), a bo še vedno dobivala. Če pa grem na zavod, bo država meni plačevala socialno podporo, zdravstveno zavarovanje, nekaj časa pa še plačo. Torej je za državo bolje, da meni odobri zahtevan privilegij.
Lasta | 24.11.2012 | 07:31
> Za dnevne migrante velja posebna davčna olajšava, kar je privilegij. Če imamo bizarno visoke davke, naj bodo taki za vse. Če pa jih nižamo, jih znižajmo za vse.

Zanimivo, kako ste označili upoštevanje povečanih stroškov za bivanje v tujini pri obračunu dohodnine kot privilegij. Sedanji zakon in tudi predlagane spremembe pravzaprav zanikajo, da imajo delovni migranti ne le večje dohodke, ampak tudi večje stroške, ker morajo v tujini plačevati še stroške bivanja in življenja, običajno ločenega od družine v domovini, ter nositi stroške poti, ko se v domovino tedensko ali na nekaj tednov vračajo.  Za obdobje bivanja in dela v tujini DURS pri odmeri dohodnine iz dohodka iz zaposlitve pri delodajalcu v tujini upošteva samo stroške za prehrano med delom in prevoz na delo, medtem ko se bivanje v tujini (včasih so to opredeljevali kot »ločeno življenje«) in npr. 2-3 krat mesečno vrnitev na stalno bivališče v Slovenijo, ne upošteva kot strošek, ki ga »zdomec« plača od svojega neto dohodka pri tujem delodajalcu.

Zakon dejansko v tem delu ni pravičen in neenakopravno obravnava delovne migrante ter prav gotovo ne pripomore k prostemu pretoku delovne sile v Evropski uniji. Kriteriji, kdo se šteje za čezmejnega delovnega migranta, so slabo postavljeni, oziroma jih ni, saj je edino merilo pogostnost vračanja na stalni naslov: delovni migrant je tisti, ki se vsaj enkrat tedensko vrača na stalni naslov. Ali ni očitno, da ima nekdo, ki je zaposlen v Avstriji in se tedensko vrača na stalni naslov, manjše stroške vsaj s potjo, če se lahko vozi z vlakom ali avtomobilom, kot nekdo, ki dela v Helsinkih, Parizu ali Rimu, od koder se vrača z letalskimi prevozi?  Govorim iz osebne izkušnje: prav rada bi bila vsak vikend doma, na stalnem naslovu, pa si tega nisem mogla privoščiti iz dveh razlogov: prvič ker je predrago, da bi vsakič dala po 250 € za letalsko karto in drugič, ker je časovno preveč zahtevno in naporno, da bi v petek porabila 6-8 ur za odhod iz tuje prestolnice in v nedeljo popoldne 6-8 ur za vračanje. Pri tem naj sploh ne omenjam, da so najemnine za stanovanje v tujini preko 1000 € mesečno.

Delovne migrante, ki niso zaposleni v sosednji državi, ampak v drugih evropskih državah, zakon spravlja v neenakovreden položaj z neupoštevanjem kakršnih koli stroškov, ki jih imajo z bivanjem v tujini in migracijo na stalni naslov. S tem pa se jim nesorazmerno poveča davčna osnova. Kot da bi delo v tujini opravljali iz domače hiše v Sloveniji. 
usimoncic | 25.11.2012 | 03:05
Kdor se dnevno vrača domov iz dela v tujini, je v povsem enakem položaju, kot tisti, ki delamo v Sloveniji. Navsezadnje se eni na delo znotraj Slovenije vozimo dlje, kot marsikateri čezmejni delovni migrant. Sedanja zakonodaja pa takim delovnim migrantom nudi davčni privilegij.

Druga zgodba so pa tisti, ki v tujini dejansko živijo. Davčna olajšava za te se mi ne zdi sporna. Problem sedanje ureditve pa je v tem, da tiste, ki se vsaj enkrat tedensko vračajo domov, postavlja v davčno ugodnejši položaj, četudi bi bilo bolj logično ravno obratno; kdor se redkeje vrača domov bi moral biti v davčno ugodnejšem položaju, saj manj koristi vse tisto, kar se financira z davki. Smiselen bi bil nek zvezen prehod med davčnim rezidentom in davčnim nerezidentom, ne pa to sranje, ki ga imamo sedaj, ko ima davčno olajšavo nekdo, ki se vsak dan vozi čez mejo in vse koristi v Sloveniji, de facto izseljenci s kakšnimi obskurnimi vezmi s Slovenijo pa ostajajo davčni rezidenti in morajo doplačevati Slovenske davke v celoti.

PS: Zavedati pa se moramo, da je tudi pri zaposlenih v Sloveniji kup osebnih okoliščin, ki lahko močno povečajo stroške povezane z delom, pa se nikjer ne upoštevajo.

DavidS | 25.11.2012 | 07:55
Ni bolj logično, da dobijo olajšavo tisti, ki se manj vračajo v Slovenijo. Kot sem že rekel, je treba na zadevo gledati z državnega interesa. In najboljši scenarij za našo državo je ta, da nekdo dobi plačo v Avstriji, in jo v celoti porabi v Sloveniji. Torej je potrebno ljudi vzpodbujati, da gredo delat v tujino.
Najlepše bi bilo, če nam uspe nekako ustvariti 50.000 dnevnih migrantov, ki bodo plače iz tujine trošili v Sloveniji. Kar se mene tiče, sploh ne rabijo plačati dohodnine pri nas, dovolj je, da samo porabijo svoje plače pri nas. Ni več težav z brezposelnostjo, davčni prihodki pa narastejo.....in lahko znižamo obdavčitve vseh, kar je vsem v interesu.
usimoncic | 25.11.2012 | 13:47
OK, ti nekako vztrajaš s svojo razlago, da dnevni migranti rešujejo brezposelnost v Sloveniji in da je za Slovenijo bolje, če nekdo dela v Avstriji in tam plačuje (nižje) davke na dohodke ter troši te dohodke v Sloveniji, kot če bi bil taisti človek v Sloveniji brezposeln - državni vzdrževanec. Naivno gledano se sliši smiselno...

Sedaj mi pa prosim odgovori na naslednje vprašanje:
Recimo, da si ti finančni minister, Mura pa še vedno životari in se ukvarja s problemom predrage delovne sile. Potem pa direktor Mure pride do tebe in ti postavi naslednjo zahtevo: "Delavci, zaposleni v Muri, naj bodo efektivno obdavčeni enako, kot so obdavčeni čezmejni delovni migranti v Avstriji. To bo, ob nespremenjenih neto plačah, Muri omogočilo, da splava iz rdečih številk in ohrani delovna mesta. V kolikor temu ne ugodite, bo Mura šla v stečaj in Slovenija bo dobila 3500 brezposelnih, ki bodo padli na breme države. Če pa temu ugodite, bo država še vedno nekaj dobivala od zaposlenih v Muri (dohodninse praktično nič, a vsaj nekaj socialnih prispevkov), pa davka na dobiček bomo plačevali približno toliko kot Revoz, pa komunalno dajatev in podobne stvari bomo plačevali v Sloveniji, predvsem pa državi ne bo potrebno vzdrževati 3500 brezposelnih. Zato je taka rešitev za Slovenijo dosti bolj finančno ugodna!" Kaj bi ti naredil ob taki zahtevi?
DavidS | 25.11.2012 | 18:33
Sicer gre za popolnoma drugačno stvar, a vendar....
Kot prvo, je takšna oblika pomoči podjetjem v EU prepovedana.
Kor drugo, je prva predpostavka v takšnem primeru ta, da večina teh ljudi prejema minimalno plačo (v nasprotnem primeru morajo prej znižati plače). To pomeni, da delavci že sedaj ne plačujejo dohodnine, in jim dodatna olajšava ne bi prinesla čisto nič.
Če pa podjetje ne more preživeti ob minimalnih plačah brez da dobiva državne subvencije, pa je očitno zelo tehnološko zaostalo (v tem primeru se da zadevo rešiti s kakšnim ugodnim kreditom za tehnološke posodobitve), ali pa v gospodarski panogi, ki nima perspektive (kot je recimo tekstil v velikem obsegu v Evropi). In v takšnih primerih so državne subvencije metanje denarja stran.

Pri vztrajanju na enakopravni obravnavi upoštevajte še potne stroške. Relacija Maribor-Gradec je ena najfrekventnejših (če ne celo prva na tem spisku) na relaciji Slovenija-Avstrija. Razdalja je 70km. V Sloveniji dobi delavec povrnjene potne stroške. Poleg tega dobi plačano malico. Izračunajte si, koliko stane dnevnega migranta en mesec prevoza na delo. 
Ne drži namreč to, da si delavci v tujini lahko prevoz in malico odštejejo od osnove v tujini. Dnevnega nadomestila za malico v Avstriji sploh ne poznajo. Za prevoz obstaja pri njih sicer davčna olajšava, ki pa je bistveno nižja, kot nadomestilo za prevoz pri nas. Ob predpostavki, da mora migrant pri nas dohodnino doplačati, pa je takšna olajšava čisto brez vrednosti, saj mora za znesek davčne olajšave pač pri nas toliko več doplačati.

7000 EUR visoka olajšava prinese maksimalno 2.870 EUR (če se celotna izkoristi v najvišjem dohodninskem razredu). V primerjavi z delavcem, ki se vozi v Sloveniji na delo 70km, in dobi vsak dan plačano malico.....kdo ima večji privilegij?
usimoncic | 25.11.2012 | 21:35
> Sicer gre za popolnoma drugačno stvar, a vendar....

Če bi v primeru enakopravne obravnave dnevni migranti raje ostali doma (kar ti ves čas skušaš dopovedati), lahko rečemo, da je njihovo delo nerentabilno v primeru enakopravne obravnave. Zato je primerja z nerentabilnimi delavkami v Muri in hipotetični zahtevi po davčnem privilegiju, ki bi te delavke naredil rentabilne, popolnoma vmesna.

> Kot prvo, je takšna oblika pomoči podjetjem v EU prepovedana.

Itak gre za hipotetičen primer, saj je Mura že davno mrtva, pa tudi ti verjetno nisi minister.

> Kor drugo, je prva predpostavka v takšnem primeru ta, da večina teh ljudi prejema minimalno plačo (v nasprotnem primeru morajo prej znižati plače). To pomeni, da delavci že sedaj ne plačujejo dohodnine, in jim dodatna olajšava ne bi prinesla čisto nič.

Tudi tisti z minimalcem plačujejo dohodnino. Sicer ne veliko, nekaj pa.

> Če pa podjetje ne more preživeti ob minimalnih plačah brez da dobiva državne subvencije, pa je očitno zelo tehnološko zaostalo (v tem primeru se da zadevo rešiti s kakšnim ugodnim kreditom za tehnološke posodobitve), ali pa v gospodarski panogi, ki nima perspektive (kot je recimo tekstil v velikem obsegu v Evropi). In v takšnih primerih so državne subvencije metanje denarja stran.

Ja, podjetje je v taki branži, kjer ne prenese slovenske obdavčitve, bi pa morda preneslo obdavčitev, ki so jo deležni dnevni migranti v Avstrijo. Podobno, kot dnevni migranti, ki bojda ne bi prenesli slovenske obdavčitve, lahko pa prenesejo obdavčitev z odpustkom. Zakaj torej enim dati odpustek, drugim pa ne?

> Pri vztrajanju na enakopravni obravnavi upoštevajte še potne stroške. Relacija Maribor-Gradec je ena najfrekventnejših (če ne celo prva na tem spisku) na relaciji Slovenija-Avstrija. Razdalja je 70km. V Sloveniji dobi delavec povrnjene potne stroške. Poleg tega dobi plačano malico. Izračunajte si, koliko stane dnevnega migranta en mesec prevoza na delo. 

No, to ne drži za vse. Jaz se recimo vozim 50 km v eno smer in dobim povrnjen najcenejši javni prevoz, ki znaša dobro polovico realnih stroškov z vožnjo. Pa tudi nadomestilo za malico je nižje, kot je cena malice v menzi delodajalca.

> Ne drži namreč to, da si delavci v tujini lahko prevoz in malico odštejejo od osnove v tujini. 

Tukaj pravijo drugače: http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi..hodki_iz_zaposlitve/ 

> Dnevnega nadomestila za malico v Avstriji sploh ne poznajo. Za prevoz obstaja pri njih sicer davčna olajšava, ki pa je bistveno nižja, kot nadomestilo za prevoz pri nas. Ob predpostavki, da mora migrant pri nas dohodnino doplačati, pa je takšna olajšava čisto brez vrednosti, saj mora za znesek davčne olajšave pač pri nas toliko več doplačati.

Na zgornjem linku je pojasnilo DURS-a, ki pravi:

Skladno s 45. členom ZDoh-2 lahko zavezanec, ki prejema dohodek iz delovnega razmerja iz tujine, uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za:
-stroške prehrane med delom ter za
-stroške prevoza na delo in z dela


> 7000 EUR visoka olajšava prinese maksimalno 2.870 EUR (če se celotna izkoristi v najvišjem dohodninskem razredu). V primerjavi z delavcem, ki se vozi v Sloveniji na delo 70km, in dobi vsak dan plačano malico.....kdo ima večji privilegij?

Malica in prevoz na delo pri Slovenskem delavcu sta pač neobdavčen dohodek. Nič drugega! Pri delovnem migrantu pa se to odšteje od davčne osnove, tako da bistvene razlike ni. 7k€ olajšava pa bi vsako slovensko plačo kar lepo dvignila.
DavidS | 26.11.2012 | 08:45
>>Če bi v primeru enakopravne obravnave dnevni migranti raje ostali doma (kar ti ves čas skušaš dopovedati), lahko rečemo, da je njihovo delo nerentabilno v primeru enakopravne obravnave.

V bistvu v realnosti ni tako enostavno. Ne gre namreč za odločitev "grem delat v Avstrijo/Italijo, ali pa grem na Zavod". Lep del ljudi, ki delajo v tujini, je imel že pred tem službo v Sloveniji. Ker se jim je bolj splačalo delati v tujini, so službo v Sloveniji prepustili nekomu drugemu. Ne gre za to, da bi bilo delo nerentabilno, ampak za to, da je na tak način bolj rentabilno.

>>>Tudi tisti z minimalcem plačujejo dohodnino. Sicer ne veliko, nekaj pa.

Oseba z minimalno plačo letno državi prispeva cca 100 EUR dohodnine, kar je v praksi za državo isto, kot nič. Če ima kakšno dodatno olajšavo, pa ne plača čisto nič. 

>>>>No, to ne drži za vse. Jaz se recimo vozim 50 km v eno smer in dobim povrnjen najcenejši javni prevoz, ki znaša dobro polovico realnih stroškov z vožnjo.

Potem uporabljajte javni prevoz. Za veliko večino relacij v tujino javni prevoz ne obstaja. Koliko avtobusov vozi na relaciji Tržič-Celovec, ali Maribor-Gradec?

>>>Tukaj pravijo drugače: http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi..hodki_iz_zaposlitve/ 
Tega predpisa nisem poznal. Je pa seveda bistvena razlika, če ti to priznajo kot olajšavo, ali pa če ti te stroške delodajalec dejansko mora izplačati. Tudi vam verjetno ne bi bilo vseeno, če bi vam rekli, da vam namesto 4 EUR plačila dnevne malice priznajo 5 EUR olajšave pri dohodnini.
Olajšava je vredna maksimalno 41% izplačila. 

Matematika ni tako zakomplicirana.....sicer se številke razlikujejo v odvisnosti od višine dohodkov in razdalje, ki jo migrant ima do delovnega mesta, ampak če si vzamete čas, boste videli, da v povprečju migrant (ob isti bruto plači) ni finančno nič kaj na boljšem od nekoga, ki dela doma, kljub svojemu velikemu privilegiju.
Pa tudi če bi bil na boljšem, ni s tem nič narobe. S tem ga namreč vzpodbudimo, da dela v tujini in troši doma, ter s tem prispeva k rasti slovenskega gospodarstva. In od tega imamo vsi nekaj, tudi če ne plača nič dohodnine. Če bo v tujini zaslužil manj, kot doma, pa tega učinka ne bo.
usimoncic | 26.11.2012 | 22:35
> V bistvu v realnosti ni tako enostavno. Ne gre namreč za odločitev "grem delat v Avstrijo/Italijo, ali pa grem na Zavod". Lep del ljudi, ki delajo v tujini, je imel že pred tem službo v Sloveniji. Ker se jim je bolj splačalo delati v tujini, so službo v Sloveniji prepustili nekomu drugemu. Ne gre za to, da bi bilo delo nerentabilno, ampak za to, da je na tak način bolj rentabilno.

Del razlogov za večjo rentabilnost dela v tujini je tudi davčni privilegij. Največja ironija pa je, da tudi slovenski delodajalci odpirajo/selijo delovna mesta čez mejo in tam zaposlujejo slovenske delavce. Verjetno se strinjaš, da to za državo ni dobro. Saj ne rečem, da je davčni privilegij edini razlog, gotovo pa je eden izmed.

> Oseba z minimalno plačo letno državi prispeva cca 100 EUR dohodnine, kar je v praksi za državo isto, kot nič. Če ima kakšno dodatno olajšavo, pa ne plača čisto nič. 

Procentualno ni tako zelo malo, nominalno pa seveda je, saj je osnova nizka. Za čisto nič dohodnine mora imeti pa že kakšne zelo posebne olajšave. En otrok ni dovolj...

> Potem uporabljajte javni prevoz. Za veliko večino relacij v tujino javni prevoz ne obstaja. Koliko avtobusov vozi na relaciji Tržič-Celovec, ali Maribor-Gradec?

Zame obstaja javni prevoz, s katerim bi se vozil (in čakal med presedanjem) skupaj 2-3 ure v eno smer. Hipotetično bi šlo, a imam otroka v vrtcu, katerega je potrebno prevzeti v času, tako da tvoj predlog niti hipotetično ne pride v poštev.

> Je pa seveda bistvena razlika, če ti to priznajo kot olajšavo, ali pa če ti te stroške delodajalec dejansko mora izplačati. Tudi vam verjetno ne bi bilo vseeno, če bi vam rekli, da vam namesto 4 EUR plačila dnevne malice priznajo 5 EUR olajšave pri dohodnini.
Olajšava je vredna maksimalno 41% izplačila. 

Na to stvar moraš gledati drugače. Tisto, kar delodajalec izplača za malico in prevoz je pač neobdavčen dohodek. Nič drugega. V Avstriji in večini normalnih držav tega sicer ni, so pa plače nekoliko višje. In v večini držav se potem te stroške uveljavlja kot davčno olajšavo, zato kakšne bistvene razlike ni. Meni je čisto vseeno, če mi ukinejo dodatek za malico in prevoz na delo, ter hkrati povečajo plačo za toliko, kolikor znaša ta dodatek, potem pa mi ta dodatek priznajo kot davčno olajšavo.

Pravzaprav je matematika res nekoliko bolj zakomplicirana, saj razlika med bruto-bruto stroškom delodajalca in neto plačo ni samo dohodnina, ampak tudi prispevki, tako da je slovenska varianta res malce bolj ugodna. V prvem približku pa ni neke bistvene razlike. Če pa so prispevki navzgor omejeni in če presežeš mejo, je pa sploh čisto isto.

> Matematika ni tako zakomplicirana.....sicer se številke razlikujejo v odvisnosti od višine dohodkov in razdalje, ki jo migrant ima do delovnega mesta, ampak če si vzamete čas, boste videli, da v povprečju migrant (ob isti bruto plači) ni finančno nič kaj na boljšem od nekoga, ki dela doma, kljub svojemu velikemu privilegiju.

Matematika res ni zakomplicirana, ampak vhodni podatki so pa zelo zakomplicirani. Bi pa verjel, da kdor tukaj pusti službo za minimalca in gre v Avstrijo za 1k€ neto mesečno, ne bi bil nič na boljšem, če bi v celoti doplačal dohodnino v Sloveniji. Ob sedanji ureditvi pa verjetno je - seveda odvisno od konkretnega primera delavca v Sloveniji in Avstriji (koliko in kako se vozi, dodatki na plačo, olajšave, ...).

Ne glede na vse pa je jasno, da kdor tukaj pusti službo in odide na delo v Avstrijo, to stori verjetno zaradi denarja. Možne so tudi druge razlage, ampak denar je verjetno razlog v večini primerov. 

> Pa tudi če bi bil na boljšem, ni s tem nič narobe. S tem ga namreč vzpodbudimo, da dela v tujini in troši doma, ter s tem prispeva k rasti slovenskega gospodarstva. In od tega imamo vsi nekaj, tudi če ne plača nič dohodnine. Če bo v tujini zaslužil manj, kot doma, pa tega učinka ne bo.

Jaz mislim, da je za Slovenijo veliko bolje, če dela doma, kot pa če dela v tujini. Če dela doma, tu plačuje davke in prispevke, pa še delodajalec kaj plača državi. Tisto, kar nekvalificiran delavec zasluži manj v Sloveniji, v primerjavi z Avstrijo, pa je v precejšnji meri na račun bolj požrešne države. To seveda je narobe, a je slabo predvsem za tega delavca, za državo pa niti ne.

V sedanjih razmerah je sicer znanstvena fantastika, ampak na splošno bi bil bolj za to, da se vzpodbuja tujce, da pridejo delati k nam in tuje investitorje, da pri nas odpirajo delovna mesta. Vsekakor pa ne bi z davčnimi privilegiji ljudi ob meji vzpodbujal, da hodijo delati ven; poleg tega, da jaz dosledno zagovarjam enake pogoje za vse, bi se takega ukrepa ognil v velikem loku tudi zato, ker ne bi želel dajati delodajalcem nikakršnih spodbud za selitev delovnih mest onkraj meje.

Pa da zaključim: poskrbimo, da bo dohodnina v Sloveniji nižja, kot je v Avstriji in Italiji, pa se ne bomo prepirali o tem!
Primož Lorbek | 21.11.2012 | 14:51
Ne razumem kaj se pri tem dela paniko saj je na tak princip kot si ga opisal sedaj trenutno urejena zakonodaja na tem področju, in ne razumem zakaj se ponovno dela vik in krik! Vik in krik je potrebno narediti takrat ko ne bodo upoštevali plačanih davkov v državi v kateri delaš Avstrija itd. 
In namesto da bi bila država "srečna", da ti ljudje, gredo na delo v tujino, da niso na zavodih in pobirajo denarja državi! (naj pridejo v Slovenijo in se prijavijo na zavod tam nekje 9200 jih je pa, da vidimo kaj bo)  sedaj pa bi jih še bolj tlači z nekimi obdavčitvami (če bo do tega prišlo) upam pa,  da do tega ne pride!