Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Razveljavitev odločb socialnih transferjev in popravek zakona ZUPJS (14.+15.člen)
lotos_
Ogledov: 2174
Predlog poslan 20.11.2012
Odziv pristojnega organa objavljen najkasneje: 31.01.2013
Zadnja sprememba 20.11.2012 20:09:17

  Predlog   Število glasov   Komentarji (4)   Popravki predloga  

Na podlagi 14.člena in 15.člena ZUPJS ste si dovolili zakonski lapsus in izdajo nezakonitih odločb. Vlado naprošam, da se iz odločb socialnih transferjev (otroški dodatek, nujna bivalna enota, straševski dodatek ipd..)  takoj izbriše iz odločbe del razlika do 75% MP za SP. CSD upošteva 440,26 EUR dohodka, če tudi ga je prejemnik socialnih transferjev zaslužil ali ne. Organ, kot je CSD je dolžen v postopku ugotoviti dejansko stanje na stopnji gotovosti, saj je samo na podlagi gotovosti možno izdati zakonito in pravilno odločbo. Po domače povedano zaradi neupoštevanja materialne resnice so zdaj te odločbe nezakonite in neveljavne. Ne morete trditi, da nekdo, ki ima študentski s.p. ali popoldansko dejavnost (+ rdeno zaposlen) opravlja 40 urni delavnik. Maximum takšnega dela je 4 ure dnevno. Odmera o dohodnini bi moral biti dovolj tehten dokaz o zaslužku. S tem se strinjajo tudi na DURSU!

Zato je nemogoče pričakovati, da bi ustvarila v teh urah enak dohodek kot nekdo, ki dela 8 ur. Prav tako je sporno definiranje dohodka, saj SP nima plače. “

Na podlagi ZUPJS,  in sicer dohodka iz dejavnosti prvi del 14.člena pravi:

“ 14. člen

(1) Če je oseba dejavnost šele začela opravljati ali če je njen mesečni dohodek iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, se kot njen mesečni dohodek iz dejavnosti upošteva dohodek v višini 75% bruto minimalne plače. “

 Na podlagi 6. točke zakona ZUPJS, ki govori o načinu upoštevanja dohodka,

15. člen


(1) Pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, razen pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, se upošteva dohodek v preteklem koledarskem letu, razen dohodkov iz 8., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka 12. člena tega zakona, ki se upoštevajo skladno s 3. točko prvega odstavka 16. člena tega zakona in skladno s tretjim odstavkom 16. člena tega zakona. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, se dohodek upošteva na način in glede na obdobje, določeno skladno z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

(2) Pri ugotavljanju dohodka se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine, podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine. Pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev se primarno uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto. Če ti podatki med odločanjem še niso na voljo, se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto, preračunani na raven preteklega koledarskega leta, tako da se povečajo za rast neto povprečne plače na zaposlenega v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z istim obdobjem predpreteklega leta. Kadar tudi ti podatki niso na voljo, se uporabijo podatki, ki so jih davčnemu organu posredovale osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine za preteklo leto ali za predpreteklo leto, če podatki za preteklo leto niso na voljo. Pri ugotavljanju dohodka se lahko upoštevajo tudi podatki iz uradnih evidenc centrov za socialno delo in drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oziroma pravicah iz javnih sredstev, in druga dokazila skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(3) Če oseba v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem koledarskem letu, se pri določitvi mesečnega dohodka upoštevajo njeni tekoči dohodki, preračunani na raven preteklega leta, tako da se zmanjšajo za rast neto povprečne plače na zaposlenega, znano v januarju tekočega leta, v primerjavi z januarjem prejšnjega leta. Tekoči dohodki se ugotavljajo na podlagi podatkov iz obračunov davčnega odtegljaja ali drugih dokazil izplačevalcev dohodka. Če podatki iz obračunov davčnega odtegljaja ali drugih dokazil izplačevalcev dohodka niso na voljo, se upoštevajo podatki iz dokazil, ki jih predloži oseba.

(4) Tekoči dohodki iz prejšnjega odstavka so dohodki, prejeti v mesecu pred vložitvijo vloge, preračunani na letno raven.

(5) Podrobnejši način upoštevanja dohodkov po tem zakonu določi minister, pristojen za socialno varstvo. “

 

Odločbo v delu razlike do 75% MP za SP, KP popolnoma zavračam in izpodbijam njeno zakonitost, zaradi neupoštevanja materialne resnice. Organ, kot je CSD je dolžen v postopku ugotoviti dejansko stanje na stopnji gotovosti, saj je samo na podlagi gotovosti možno izdati zakonito in pravilno odločbo.

Materialno resnico bi tako CSD lahko pridobil na podlagi ugotovljenih stanj, tj. iz odločbe o odmeri dohodnine ter izpiskov bančnih računov za zadnje 3 mesece pred vložitvijo vloge.

Organ, kot je CSD je tako ves čas postopka dolžen, da ugotovi resnična dejstva in okoliščine, ki stranki omogočajo pridobitev pravice ali pravne koristi oziroma omogočajo organu, da stranki naloži obveznost v skladu s področnim predpisom, na katerega organ opira svojo odločitev.

Ker organ pri svojem odločanju ni upošteval načelo materialne resnice, je zato prinesel neugodne posledice za stranko. Napačno ali nepopolno ugotovljena dejstva prinesejo ne le odstopanje od upoštevanja načela materialne resnice, ki je temeljno načelo splošnega upravnega postopka, temveč tudi z izdajo nezakonite odločbe, kar v praksi lahko pomeni tudi poseg v ustavno zagotovljene temeljne človekove pravice in svoboščine. Ker se načelo materialne resnice uporablja predvsem v postopkih pred izdajo odločbe, je pomembno, da organ dejstva ugotovi na podlagi gotovosti in samo na tej podlagi izda odločbo.

Načelo materialne resnice se je v konkretnem postopku pokazalo predvsem v ugotovitvenem postopku, ko je Center za socialno delo Celje ugotavljal višino dohodkov in prejemkov ter vrednost premoženja vlagatelja in njegove družine. Glede na 51. člen ZUPJS centri za socialno delo podatke pridobivajo iz obstoječih zbirk podatkov 26 upravljalcev, in sicer od različnih ministrstev, javnih zavodov (ZPIZ, ZZZS, ZRSZ..), DURS, GURS, sodišč itd. Tako lahko trdim, da centri za socialno delo v postopku ugotavljanja subvencije za neprofitno najemnino ali otroški dodatek, starševski dodatek ipd. svojo odločitev sprejmejo na podlagi podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc.

Ker pa je treba v ugotovitvenem postopku upoštevati dve temeljni načeli upravnega postopka:

- kot je načelo materialne resnice, ki določa, da je “v postopku potrebno ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonitost in pravilnosti odločb” to ni bilo storjeno, saj točka v ugotavljanju dohodka kot je razlika do 75% MP za SP, KD predvideva zaslužek 440,26 EUR mesečno, ni pa resnično stanje. V kolikor stranka ne razpolaga s fiktivnim dohodkom, je zato absurdno upoštevati na podlagi načela materialne resnice, dohodek, ki ne obstaja. Prvi del 14.člen-a ZUPJS je tako nezakonit in neprimeren upravni akt in v nasprotju z načelom materialne resnice.

 

Temeljna načela upravnega postopka zahtevajo od uradne osebe, pooblaščene za izvajanje postopka in za odločanje, da se pri svojem delu vseh devetih načel upravnega postopka drži kot principov. Prav tako je uradna oseba dolžna upoštevati načelo kontradiktornosti med 14.členom ZUPJS ter načelom materialne resnice in načelom zakonitosti, ki sta podlagi verodostojnosti upravnega postopka.

 

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve  tako naprošamo za razveljavitev oz. ničnost odločb v delu razlike do 75% MP za SP.

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO4780.html

 

V upanju na ugodno rešitev se Vam zahvaljujem.


Ključne besede študentski S.P., popoldanski S.P., socialni transferji
Kategorija: Socialne zadeve


Zadnji komentarji:

robertg | 21.11.2012 | 13:03
Še večji lapsus so pa uradniki, ki pripravljajo odločbe, prihodke jemljejo iz tistih let kjer so večji (primer v letu 2010 nisem dobil nobenih dividend in ker v dohodninski odločbi pod rubriko dividend ni bilo prihodkov, so jih upoštevali iz leta 2009, z obrazložitvijo da za dividnde odločba za dohodnino za 2010 še ni bila izdana (seveda ne, ker dividend nisem dobil) so pač upoštevali dividende za 2009).
V 2010 sem bil zaposlen, poleg pa sem imel še popoldanski s.p.. V 2011 sem ostal brez zaposlitve, posledično sem moral iti na polni s.p. (zaradi tega nisem mogel uveljavljati nadomestila za brezposelne, ker za njih to nisem bil), pa kljub temu, da v 2. točki 2. odstavka 13. člena, piše, da se prejemki zmanjšajo za periodične prejemke, ki jih oseba več ne prejemam so mi upoštevali tako plačo, kot tudi dohodek iz s.p., povrhu vsega pa sem od 2011 zaposlen le za polovični delovni čas.
Za ženo so upoštevali dohodek iz 2009, češ da dohodninska odločba še ni bila izdana za 2010 (seveda ni bila, ker je bila žena brezposelna in kot vzdrževani družinski član vpisana na moji že izdani doh. odločbi) namesto dohodkov za zadnje tri mesece, ker je v letu 2011 dobila zaposlitev. Njihova obrazložitev da za njih leto in pol sploh ni bila brezposelna je že prav smešna. Da plačanih preživnin ne upoštevajo je za njih tako in tako samoumevno in to za njih ni napaka, ki bi utemeljevala pritožbo. 
Seveda smo dali pritožbo (v aprilu) in odgovor dobili konec oktobra da je pritožba neutemeljena. Uradnik na ministrstvu, ki je reševal pritožbo je dobesedno prepisal osnovno odločbo CSD brez da bi moje argumente obrazložil. Lahko sprožim še tožbo na sodišču glede na dohodke ni denarja za odvetnike. Tako da za zaključek: ČE TE ZADANE REVŠČINA, TE UPALI PA ŠE DRŽAVNA BIROKRACIJA, KI NE ZNA NITI PREBRATI IN UPOŠTEVATI LASTNIH, SICER VELIKOKRAT NELOGIČNIH PREDPISOV.
ra | 26.11.2012 | 21:07 Prikaži
Saj ni čudno, da gospodarstvo tone. Imamo s.p.je, ki vso energijo vlagajo v to, da bi imeli najvišje otroške, pa zastonj vrtce.  Če si s.p. pa niti 75 % dohodka ne dosežeš pač kaže na to, da si totalno nesposoben, da je tvoja vizija zanič in da si si sam zato kriv. Socializma je že zdavnaj konec. Tita že zdavnaj ni več. 
lotos_ | 21.11.2012 | 15:19 Prikaži
 
Pri meni se je šlo za nujno bivalno enoto, za otroški dodatek sicer z novem letom pričakujem novo borbo..

jaz sem napisala točno to kar je v predlogu in je bila odločba utemljena. Ko dajete pritožbe je izredno pomembno, da najprej preberete vse možne zakone, potem pa sam vlečete indice.. v kolikor meni ne bi uspelo z odločbo, bi verjetno sprožila upravni spor.. 

A veste, ko se gre enkrat za denar je konec.. tako kot DURS hoče imeti denar takoj, se bom jaz borila za vsak cent, ki sem ga prislužila in seveda tudi za tistega, ki ga nisem (s tem izgubljam na osnovnih pravicah)..

zato predlagam, da vsem, ki so dobili odločbe, pa rok pritožbe še ni minil, predlagam da vse to zgoraj skopirajte - vmes dodate še svoje podatke..in oddajte na CSD.

Novinarko POPTVja sem obvestila o nepravilnosti, žal ni bilo interesa o poročanju. 

Zdaj meni je to državni lapsus.. če bi se najdel kje "dobri" človek, ki bi vse te boge sp-jevce z družinami zastopal, bi lahko zahteval razveljavitev odločb in povrnitev stroškov za nazaj..
če bi bila odvetnik, verjamem, da je reševanje takšnega problema dober posel. :) kdo pa si ne želi primera, v katerem zmaga ljudstvo vs. vlada.. sicer je pa ta primer zelo zrel za evropsko sodišče. tam bi še nabili odškodnino :)

lotos_ | 27.11.2012 | 17:15
 
pazi no pazi, da se s tabo ne bo zgodilo isto

Razveljavitev odločb socialnih transferjev in popravek zakona ZUPJS (14.+15.člen)

Na podlagi 14.člena in 15.člena ZUPJS ste si dovolili zakonski lapsus in izdajo nezakonitih odločb. Vlado naprošam, da se iz odločb socialnih transferjev (otroški dodatek, nujna bivalna enota, straševski dodatek ipd..)  takoj izbriše iz odločbe  del razlika do 75% MP za SP. CSD upošteva 440,26 EUR dohodka, četudi ga je prejemnik socialnih transferjev zaslužil ali ne. Organ, kot je CSD je dolžen v postopku ugotoviti dejansko stanje na stopnji gotovosti, saj je samo na podlagi gotovosti možno izdati zakonito in pravilno odločbo. Po domače povedano zaradi neupoštevanja materialne resnice so zdaj te odločbe nezakonite in neveljavne. Ne morete trditi, da nekdo, ki ima študentski s.p. ali popoldansko dejavnost (+ rdeno zaposlen) opravlja 40 urni delavnik. Maximum takšnega dela je 4 ure dnevno. Odmera o dohodnini bi moral biti dovolj tehten dokaz o zaslužku. S tem se strinjajo tudi na DURSU!

Zato je nemogoče pričakovati, da bi ustvarila v teh urah enak dohodek kot nekdo, ki dela 8 ur. Prav tako je sporno definiranje dohodka, saj SP nima plače. “

Na podlagi ZUPJS,  in sicer dohodka iz dejavnosti prvi del 14.člena pravi:

“ 14. člen

(1) Če je oseba dejavnost šele začela opravljati ali če je njen mesečni dohodek iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, se kot njen mesečni dohodek iz dejavnosti upošteva dohodek v višini 75% bruto minimalne plače. “

 Na podlagi 6. točke zakona ZUPJS, ki govori o načinu upoštevanja dohodka,

15. člen


(1) Pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, razen pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, se upošteva dohodek v preteklem koledarskem letu, razen dohodkov iz 8., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka 12. člena tega zakona, ki se upoštevajo skladno s 3. točko prvega odstavka 16. člena tega zakona in skladno s tretjim odstavkom 16. člena tega zakona. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, se dohodek upošteva na način in glede na obdobje, določeno skladno z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

(2) Pri ugotavljanju dohodka se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine, podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine. Pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev se primarno uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto. Če ti podatki med odločanjem še niso na voljo, se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto, preračunani na raven preteklega koledarskega leta, tako da se povečajo za rast neto povprečne plače na zaposlenega v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z istim obdobjem predpreteklega leta. Kadar tudi ti podatki niso na voljo, se uporabijo podatki, ki so jih davčnemu organu posredovale osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine za preteklo leto ali za predpreteklo leto, če podatki za preteklo leto niso na voljo. Pri ugotavljanju dohodka se lahko upoštevajo tudi podatki iz uradnih evidenc centrov za socialno delo in drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oziroma pravicah iz javnih sredstev, in druga dokazila skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(3) Če oseba v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem koledarskem letu, se pri določitvi mesečnega dohodka upoštevajo njeni tekoči dohodki, preračunani na raven preteklega leta, tako da se zmanjšajo za rast neto povprečne plače na zaposlenega, znano v januarju tekočega leta, v primerjavi z januarjem prejšnjega leta. Tekoči dohodki se ugotavljajo na podlagi podatkov iz obračunov davčnega odtegljaja ali drugih dokazil izplačevalcev dohodka. Če podatki iz obračunov davčnega odtegljaja ali drugih dokazil izplačevalcev dohodka niso na voljo, se upoštevajo podatki iz dokazil, ki jih predloži oseba.

(4) Tekoči dohodki iz prejšnjega odstavka so dohodki, prejeti v mesecu pred vložitvijo vloge, preračunani na letno raven.

(5) Podrobnejši način upoštevanja dohodkov po tem zakonu določi minister, pristojen za socialno varstvo. “

 

Odločbo v delu razlike do 75% MP za SP, KP popolnoma zavračam in izpodbijam njeno zakonitost, zaradi neupoštevanja materialne resnice. Organ, kot je CSD je dolžen v postopku ugotoviti dejansko stanje na stopnji gotovosti, saj je samo na podlagi gotovosti možno izdati zakonito in pravilno odločbo.

Materialno resnico bi tako CSD lahko pridobil na podlagi ugotovljenih stanj, tj. iz odločbe o odmeri dohodnine ter izpiskov bančnega računa SKB, ki sem ga priložila po zahtevani predložitvi za zadnje 3 mesece pred vložitvijo vloge.

Organ, kot je CSD je tako ves čas postopka dolžen, da ugotovi resnična dejstva in okoliščine, ki stranki omogočajo pridobitev pravice ali pravne koristi oziroma omogočajo organu, da stranki naloži obveznost v skladu s področnim predpisom, na katerega organ opira svojo odločitev.

Ker organ pri svojem odločanju ni upošteval načelo materialne resnice, je zato prinesel neugodne posledice za stranko. Napačno ali nepopolno ugotovljena dejstva prinesejo ne le odstopanje od upoštevanja načela materialne resnice, ki je temeljno načelo splošnega upravnega postopka, temveč tudi z izdajo nezakonite odločbe, kar v praksi lahko pomeni tudi poseg v ustavno zagotovljene temeljne človekove pravice in svoboščine. Ker se načelo materialne resnice uporablja predvsem v postopkih pred izdajo odločbe, je pomembno, da organ dejstva ugotovi na podlagi gotovosti in samo na tej podlagi izda odločbo.

Načelo materialne resnice se je v konkretnem postopku pokazalo predvsem v ugotovitvenem postopku, ko je Center za socialno delo Celje ugotavljal višino dohodkov in prejemkov ter vrednost premoženja vlagatelja in njegove družine. Glede na 51. člen ZUPJS centri za socialno delo podatke pridobivajo iz obstoječih zbirk podatkov 26 upravljalcev, in sicer od različnih ministrstev, javnih zavodov (ZPIZ, ZZZS, ZRSZ..), DURS, GURS, sodišč itd. Tako lahko trdim, da centri za socialno delo v postopku ugotavljanja subvencije za neprofitno najemnino ali otroški dodatek, starševski dodatek ipd. svojo odločitev sprejmejo na podlagi podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc.

Ker pa je treba v ugotovitvenem postopku upoštevati dve temeljni načeli upravnega postopka:

- kot je načelo materialne resnice, ki določa, da je “v postopku potrebno ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonitost in pravilnosti odločb” to ni bilo storjeno, saj točka v ugotavljanju dohodka kot je razlika do 75% MP za SP, KD predvideva zaslužek 440,26 EUR mesečno, ni pa resnično stanje. V kolikor stranka ne razpolaga s fiktivnim dohodkom, je zato absurdno upoštevati na podlagi načela materialne resnice, dohodek, ki ne obstaja. Prvi del 14.člen-a ZUPJS je tako nezakonit in neprimeren upravni akt in v nasprotju z načelom materialne resnice.

 

Temeljna načela upravnega postopka zahtevajo od uradne osebe, pooblaščene za izvajanje postopka in za odločanje, da se pri svojem delu vseh devetih načel upravnega postopka drži kot principov. Prav tako je uradna oseba dolžna upoštevati načelo kontradiktornosti med 14.členom ZUPJS ter načelom materialne resnice in načelom zakonitosti, ki sta podlagi verodostojnosti upravnega postopka.

 

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve  tako naprošamo za razveljavitev oz. ničnost odločb v delu razlike do 75% MP za SP.

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO4780.html

 

V upanju na ugodno rešitev se Vam zahvaljujem.


Ključne besede: študentski S.P., popoldanski S.P., socialni transferji

Razveljavitev odločb socialnih transferjev in popravek zakona ZUPJS (14.+15.člen)

Na podlagi 14.člena in 15.člena ZUPJS ste si dovolili zakonski lapsus in izdajo nezakonitih odločb. Vlado naprošam, da se iz odločb socialnih transferjev (otroški dodatek, nujna bivalna enota, straševski dodatek ipd..)  takoj izbriše iz odločbe  del razlika do 75% MP za SP. CSD upošteva 440,26 EUR dohodka, četudi ga je prejemnik socialnih transferjev zaslužil ali ne. Organ, kot je CSD je dolžen v postopku ugotoviti dejansko stanje na stopnji gotovosti, saj je samo na podlagi gotovosti možno izdati zakonito in pravilno odločbo. Po domače povedano zaradi neupoštevanja materialne resnice so zdaj te odločbe nezakonite in neveljavne. Ne morete trditi, da nekdo, ki ima študentski s.p. ali popoldansko dejavnost (+ rdeno zaposlen) opravlja 40 urni delavnik. Maximum takšnega dela je 4 ure dnevno. Odmera o dohodnini bi moral biti dovolj tehten dokaz o zaslužku. S tem se strinjajo tudi na DURSU!

Zato je nemogoče pričakovati, da bi ustvarila v teh urah enak dohodek kot nekdo, ki dela 8 ur. Prav tako je sporno definiranje dohodka, saj SP nima plače. “

Na podlagi ZUPJS,  in sicer dohodka iz dejavnosti prvi del 14.člena pravi:

“ 14. člen

(1) Če je oseba dejavnost šele začela opravljati ali če je njen mesečni dohodek iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, se kot njen mesečni dohodek iz dejavnosti upošteva dohodek v višini 75% bruto minimalne plače. “

 Na podlagi 6. točke zakona ZUPJS, ki govori o načinu upoštevanja dohodka,

15. člen


(1) Pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, razen pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, se upošteva dohodek v preteklem koledarskem letu, razen dohodkov iz 8., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka 12. člena tega zakona, ki se upoštevajo skladno s 3. točko prvega odstavka 16. člena tega zakona in skladno s tretjim odstavkom 16. člena tega zakona. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, se dohodek upošteva na način in glede na obdobje, določeno skladno z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

(2) Pri ugotavljanju dohodka se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine, podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine. Pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev se primarno uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto. Če ti podatki med odločanjem še niso na voljo, se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto, preračunani na raven preteklega koledarskega leta, tako da se povečajo za rast neto povprečne plače na zaposlenega v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z istim obdobjem predpreteklega leta. Kadar tudi ti podatki niso na voljo, se uporabijo podatki, ki so jih davčnemu organu posredovale osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine za preteklo leto ali za predpreteklo leto, če podatki za preteklo leto niso na voljo. Pri ugotavljanju dohodka se lahko upoštevajo tudi podatki iz uradnih evidenc centrov za socialno delo in drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oziroma pravicah iz javnih sredstev, in druga dokazila skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(3) Če oseba v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem koledarskem letu, se pri določitvi mesečnega dohodka upoštevajo njeni tekoči dohodki, preračunani na raven preteklega leta, tako da se zmanjšajo za rast neto povprečne plače na zaposlenega, znano v januarju tekočega leta, v primerjavi z januarjem prejšnjega leta. Tekoči dohodki se ugotavljajo na podlagi podatkov iz obračunov davčnega odtegljaja ali drugih dokazil izplačevalcev dohodka. Če podatki iz obračunov davčnega odtegljaja ali drugih dokazil izplačevalcev dohodka niso na voljo, se upoštevajo podatki iz dokazil, ki jih predloži oseba.

(4) Tekoči dohodki iz prejšnjega odstavka so dohodki, prejeti v mesecu pred vložitvijo vloge, preračunani na letno raven.

(5) Podrobnejši način upoštevanja dohodkov po tem zakonu določi minister, pristojen za socialno varstvo. “

 

Odločbo v delu razlike do 75% MP za SP, KP popolnoma zavračam in izpodbijam njeno zakonitost, zaradi neupoštevanja materialne resnice. Organ, kot je CSD je dolžen v postopku ugotoviti dejansko stanje na stopnji gotovosti, saj je samo na podlagi gotovosti možno izdati zakonito in pravilno odločbo.

Materialno resnico bi tako CSD lahko pridobil na podlagi ugotovljenih stanj, tj. iz odločbe o odmeri dohodnine ter izpiskov bančnih računov za zadnje 3 mesece pred vložitvijo vloge.

Organ, kot je CSD je tako ves čas postopka dolžen, da ugotovi resnična dejstva in okoliščine, ki stranki omogočajo pridobitev pravice ali pravne koristi oziroma omogočajo organu, da stranki naloži obveznost v skladu s področnim predpisom, na katerega organ opira svojo odločitev.

Ker organ pri svojem odločanju ni upošteval načelo materialne resnice, je zato prinesel neugodne posledice za stranko. Napačno ali nepopolno ugotovljena dejstva prinesejo ne le odstopanje od upoštevanja načela materialne resnice, ki je temeljno načelo splošnega upravnega postopka, temveč tudi z izdajo nezakonite odločbe, kar v praksi lahko pomeni tudi poseg v ustavno zagotovljene temeljne človekove pravice in svoboščine. Ker se načelo materialne resnice uporablja predvsem v postopkih pred izdajo odločbe, je pomembno, da organ dejstva ugotovi na podlagi gotovosti in samo na tej podlagi izda odločbo.

Načelo materialne resnice se je v konkretnem postopku pokazalo predvsem v ugotovitvenem postopku, ko je Center za socialno delo Celje ugotavljal višino dohodkov in prejemkov ter vrednost premoženja vlagatelja in njegove družine. Glede na 51. člen ZUPJS centri za socialno delo podatke pridobivajo iz obstoječih zbirk podatkov 26 upravljalcev, in sicer od različnih ministrstev, javnih zavodov (ZPIZ, ZZZS, ZRSZ..), DURS, GURS, sodišč itd. Tako lahko trdim, da centri za socialno delo v postopku ugotavljanja subvencije za neprofitno najemnino ali otroški dodatek, starševski dodatek ipd. svojo odločitev sprejmejo na podlagi podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc.

Ker pa je treba v ugotovitvenem postopku upoštevati dve temeljni načeli upravnega postopka:

- kot je načelo materialne resnice, ki določa, da je “v postopku potrebno ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonitost in pravilnosti odločb” to ni bilo storjeno, saj točka v ugotavljanju dohodka kot je razlika do 75% MP za SP, KD predvideva zaslužek 440,26 EUR mesečno, ni pa resnično stanje. V kolikor stranka ne razpolaga s fiktivnim dohodkom, je zato absurdno upoštevati na podlagi načela materialne resnice, dohodek, ki ne obstaja. Prvi del 14.člen-a ZUPJS je tako nezakonit in neprimeren upravni akt in v nasprotju z načelom materialne resnice.

 

Temeljna načela upravnega postopka zahtevajo od uradne osebe, pooblaščene za izvajanje postopka in za odločanje, da se pri svojem delu vseh devetih načel upravnega postopka drži kot principov. Prav tako je uradna oseba dolžna upoštevati načelo kontradiktornosti med 14.členom ZUPJS ter načelom materialne resnice in načelom zakonitosti, ki sta podlagi verodostojnosti upravnega postopka.

 

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve  tako naprošamo za razveljavitev oz. ničnost odločb v delu razlike do 75% MP za SP.

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO4780.html

 

V upanju na ugodno rešitev se Vam zahvaljujem.


Ključne besede: študentski S.P., popoldanski S.P., socialni transferji