Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Varovalke pri darovanju organov

4127 OGLEDOV 17 KOMENTARJEV

Vejetno ne veste kaj lepa beseda darovanje organov pomeni v praksi in nasedate dobrim reklamam transplantacijske medicine

Preberite dejstva: www.zazdravje.net/razkrivamo.asp 1. organe se pridobi z rojstvom in niso predmet darovanja, prodajanja ali solidarnosti 2. organe se lahko vzame samo živi osebi, saj pri mrtvih osebah mrtvi organi niso več uporabni. 3. darovanje organov ni plemenito dejanje ampak načrten umor. Oseba namreč pri transplantaciji umre, ker nima več organov, ki bi ji zagotavljali življenje. Za dosego tega cilja, transplantacijska medicina laže in prikriva dejstva. 4. Transplantacija organov ni rešitev. Življenje z na novo vsajenimi organi pa niti ni enostavno. Pomeni življenje na zdravilih in krepko pod dozo, saj vam telo stalno zavrača tujke. Prej ali slej ga tudi zavrne in ste spet na istem. Poleg tega se poroča o kupih psihičnih težav, ker tuj organ preprosto ni kompatibilen s celoto vašega sistema-čeprav je človeški. 4. Za svoje življenje je odgovoren vsakdo sam. Kdor je svoje organe uničil ali poškodoval mora sprejeti dejstva, da bo s tem živel dokler bo. In potem bo umrl, kot umremo vsi. 5. Posameznik se lahko odloči za kakršenkoli novodoben medicinski poskus, ki mu bo obljubljal, da mu podaljša zivljenje za par minut. Vendar pri tem za njegovo življenje ne smejo umirati drugi ljudje. 6. S transplantacijsko medicino je treba nehati, saj je popolnoma neetična. Povzroči umor. 7. Nujno je potrebno zavarovati ljudi pred posegi transplantacijske medicine, ki sama sebi piše zakonodajo. 8. Premeščanje organov iz ljudi v ljudi ni zdravljenje in ne solidarnost, ampak napačna pot. Egoistična do konca. 9. Nehajmo z neresničnimi in manipulativnimi slogani.. kot so -daruj življenje za druge, ker smo za solidarnost 10. Vsak ima samo svoje zivljenje. lahko pa ustvari novo. Tako da ima otroke. _________________________________________ V Harvard Medical Reportu iz leta 1968 beremo, da je možgansko mrtva oseba tista, ki nima nobenega refleksa več. Zaradi sprememb teh kriterijev pa danes lahko razglasijo za možgansko mrtvega moškega, ki kaže še sedemnajst mogočih refleksov in žensko s štirinajstimi refleksi! Kar petinsedemdeset odstotkov možgansko mrtvih oseb se lahko premika, se postavi pokonci, objame osebje, ki jih neguje, in se odziva z grgrajočimi glasovi. Profesor Spaemann je navedel besede nekega nemškega anestezista: „Možgansko mrtvi ljudje niso mrtvi, temveč umirajoči.“ Paul Byrne, dr. med. iz Toleda: „Ugotovitev, da so možgani ali kateri drug organ, prenehali delovati, še ne pomeni, da je prizadeti organ uničen, še veliko manj pa, da je znamenje smrti tistega človeka.“ ____________________________________ SKLEP 1. Ministrtvo za zdravje naj v zloženkah o darovanju organov podaja objektivne informacije in ne zavajajočih reklam za darovanje. 2. Ne sme se sprejeti zakonodaje, ki bi avtomatično označila vse za donatorje, organov brez da bi se za to sami izjasnili s podpisom. 3. Ureditev, da se vsakdo lahko prijavi za darovalca oranov, je ustrezna, vkolikor se na vseh ravneh sistema ustrezno objektivno predstavlja tudi dejstva o darovanju.

25 glasov

5 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR L LUČ 7 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


30. 11. 2015

Odziv Ministrstva za zdravje

Dne 28. 8. 2015 je začel veljati Zakon o pridobivanju in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja (Uradni list RS, št. 56/15; v nadaljnjem besedilu: ZPPDČT). Darovanje delov telesa po smrti natančneje opredeljuje 11. člen, in sicer vsakdo, ki je po zakonu, ki ureja pacientove pravice, sposoben samostojno odločati o zdravljenju, lahko za časa življenja pisno privoli v darovanje ali nasprotuje darovanju delov telesa po smrti (v nadaljnjem besedilu: opredelitev). Drugi odstavek 11. člena tega zakona določa, da se lahko opredelitev poda pri Slovenija-transplantu, pri izbranem osebnem zdravniku ali pred pooblaščeno osebo organa ali organizacije, ki s Slovenija-transplantom sklene pisni odgovor za zbiranje opredelitev.

Opredelitev se poda na obrazcu, ki mora vsebovati podatke, navedene v tretjem odstavku 11. člena ZPPDČT in se evidentira v zbirki podatkov, ki jo upravlja Slovenija-transplant. Lahko se poda tudi elektronsko, vskladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje in elektronski podpis. Opredelitev lahko oseba kadarkoli prekliče na način, kakor je predviden za podajo opredelitve. Če oseba ne more podati pisne opredelitve, se lahko opredeli tudi ustno v prisotnosti izbranega osebnega zdravnika in dveh polnoletnih prič, skupaj z navedbo razloga nezmožnosti, kar je treba dokumentirati na obrazcu za opredelitev tako, da izjavo podpišejo izbrani osebni zdravnik te osebe in priči.

V sedmem odstavku 11. člena tega zakona je določeno, da obrazec za opredelitev, način in postopek opredelitve, postopek zapisa in izbrisa podatkov v zbirki podatkov ter postopek seznanitve z Opredelitvijo, predpiše minister, pristojen za zdravje, kar vzpostavlja pravno podlago za sprejetje ustreznega podzakonskega akta.

V 8. členu pa je opredeljena privolitev živega darovalca, in sicer odvzem delov telesa živega darovalca je dovoljen samo, če darovalec v to pisno privoli in če je tveganje za njegovo zdravje po medicinskih merilih v mejah sprejemljivega. Tveganje ne sme biti nesorazmerno v primerjavi s pričakovano koristjo za prejemnika. Privolitev darovalca se mora nanašati na načrtovani odvzem, biti mora svobodna in zavestna ter izoblikovana na podlagi primernega pojasnila o naravi, namenu in poteku odvzema, verjetnosti njegovega uspeha, običajnih tveganjih, evidentiranju in varstvu osebnih podatkov ter nadaljnjem spremljanju. Pojasnilo ne sme biti sugestivno.

Glede na zgoraj navedeno je razvidno, da Ministrstvo za zdravje ni vseh oseb "a priori" označilo za donatorje organov, ne da bi za to sami podali svojo predhodno pisno opredelitev. Sistem darovanja organov in tkiv temelji na principih prostovoljstva, s ključnim spoštovanjem volje posameznika ali sorodnikov pokojnega darovalca. Oblike preprodaje so onemogočena ter opredeljene kot kazniva dejanja. Povezana strokovna skupnost, izvajanje presaditev le v javno zdravstvenih ustanovah, enoten informacijski sistem ter vestno spremljanje pacientov po transplantacijah dodatno preprečujejo možnosti kakršnih koli manipulacij in zlorab. Da pa pri tem ne bi prihajalo do zlorab (v smislu komercializacije ali drugih prepovedanih poti), mora vsak primer darovanja delov človeškega telesa s strani živega darovalca posebej obravnavati in s posegom soglašati Etična komisija za presaditve.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 9. 11. 2012 | 17:13:12

Varovalke pri darovanju organov

Vejetno ne veste kaj lepa beseda darovanje organov pomeni v praksi in nasedate dobrim reklamam transplantacijske medicine

Preberite destva: www.zazdravje.net/razkrivamo.asp 1. organe se pridobi z rojstvom in niso predmet darovanja, prodajanja ali solidarnosti 2. organe se lahko vzame samo živi osebi, saj pri mrtvih osebah mrtvi organi niso več uporabni. 3. darovanje organov ni plemenito dejanje ampak načrten umor. Oseba namreč pri transplantaciji umre, ker nima več organov, ki bi ji zagotavljali življenje. Za dosego tega cilja, transplantacijska medicina laže in prikriva dejstva. 4. Transplantacija organov ni rešitev. Življenje z na novo vsajenimi organi pa niti ni enostavno. Pomeni življenje na zdravilih in krepko pod dozo, saj vam telo stalno zavrača tujke. Prej ali slej ga tudi zavrne in ste spet na istem. Poleg tega se poroča o kupih psihičnih težav, ker tuj organ preprosto ni kompatibilen s celoto vašega sistema-čeprav je človeški. 4. Za svoje življenje je odgovoren vsakdo sam. Kdor je svoje organe uničil ali poškodoval mora sprejeti dejstva, da bo s tem živel dokler bo. In potem bo umrl, kot umremo vsi. 5. Posameznik se lahko odloči za kakršenkoli novodoben medicinski poskus, ki mu bo obljubljal, da mu podaljša zivljenje za par minut. Vendar pri tem za njegovo življenje ne smejo umirati drugi ljudje. 6. S transplantacijsko medicino je treba nehati, saj je popolnoma neetična. Povzroči umor. 7. Nujno je potrebno zavarovati ljudi pred posegi transplantacijske medicine, ki sama sebi piše zakonodajo. 8. Premeščanje organov iz ljudi v ljudi ni zdravljenje in ne solidarnost, ampak napačna pot. Egoistična do konca. 9. Nehajmo z neresničnimi in manipulativnimi slogani.. kot so -daruj življenje za druge, ker smo za solidarnost 10. Vsak ima samo svoje zivljenje. lahko pa ustvari novo. Tako da ima otroke. _________________________________________ V Harvard Medical Reportu iz leta 1968 beremo, da je možgansko mrtva oseba tista, ki nima nobenega refleksa več. Zaradi sprememb teh kriterijev pa danes lahko razglasijo za možgansko mrtvega moškega, ki kaže še sedemnajst mogočih refleksov in žensko s štirinajstimi refleksi! Kar petinsedemdeset odstotkov možgansko mrtvih oseb se lahko premika, se postavi pokonci, objame osebje, ki jih neguje, in se odziva z grgrajočimi glasovi. Profesor Spaemann je navedel besede nekega nemškega anestezista: „Možgansko mrtvi ljudje niso mrtvi, temveč umirajoči.“ Paul Byrne, dr. med. iz Toleda: „Ugotovitev, da so možgani ali kateri drug organ, prenehali delovati, še ne pomeni, da je prizadeti organ uničen, še veliko manj pa, da je znamenje smrti tistega človeka.“ ____________________________________ SKLEP 1. Ministrtvo za zdravje naj v zloženkah o darovanju organov podaja objektivne informacije in ne zavajajočih reklam za darovanje. 2. Ne sme se sprejeti zakonodaje, ki bi avtomatično označila vse za donatorje, organov brez da bi se za to sami izjasnili s podpisom. 3. Ureditev, da se vsakdo lahko prijavi za darovalca oranov, je ustrezna, vkolikor se na vseh ravneh sistema ustrezno objektivno predstavlja tudi dejstva o darovanju.

Komentarji