Ker se mnogo ljudi zgraža nad potratnostjo javne razsvetljave, ki v obstoječem obsegu povzroča nepotreben strošek ( gre za metanje denarja v zrak) in onesnažuje naravo, predlagam, da se ugasne vsaka druga luč javne razsvetljave, zlasti še tam, kjer je frekvenca pešcev minimalna.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje
Za namen varovanja okolja je razsvetljava javnih površin in cest obravnavana v Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07 in 62/10, v nadaljevanju: Uredba). Pri tem je svetlobno onesnaževanje okolja definirano kot emisija svetlobe iz umetnih virov, ki povzroča za človekov vid motečo osvetljenost, ogroža varnost v prometu zaradi bleščanja, moti življenjski ritem živali ali s sevanjem proti nebu po nepotrebnem porablja električno energijo. V 16. členu Uredbe je določeno, da mora biti razsvetljava (vključno z razsvetljavo javnih površin in cest) v dnevnem času od jutra do večera ugasnjena. Nadalje so v 5. členu Uredbe določene ciljne vrednosti letne porabe elektrike, ki ne smejo biti presežene. Poraba elektrike mora biti za obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin usklajena z določbami Uredbe do 31. decembra 2016. Prehodni rok prilagoditve obstoječe razsvetljave je določen zaradi postopne razporeditve finančnih stroškov, ki jih imajo občine pri zamenjavi stare razsvetljave.
Upravljanje razsvetljave občinskih cest in javnih površin je v domeni posamezne občine. Vsaka občina mora imeti izdelan načrt razsvetljave, ki mora biti dostopen javnosti. Morebitne predloge o zmanjšanju jakosti osvetljave v nočnem času naj zato občani naslovijo na pristojno občinsko upravo.
Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor
Razsvetljava na javni cestni infrastrukturi mora biti zgrajena in vzdrževana v skladu z veljavnimi predpisi z namenom zagotavljanja prometne varnosti. Med predpisi na obravnavanem področju je potrebno omeniti Zakon o cestah, Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, Pravilnik o projektiranju cest, Pravilnik o avtobusnih postajališčih in Pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste. Izdani so standardi, ki posegajo na področje cestne razsvetljave in definirajo njene lastnosti in metode merjenja. Zahteve za okoljsko primerno zasnovo sijalk definira Uredba Komisije (ES) št. 245/2009 z dne 18. marca 2009 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES v zvezi z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo fluorescenčnih sijalk brez vdelanih predstikalnih naprav, visokointenzivnostnih sijalk in predstikalnih naprav in svetilk za delovanje teh sijalk ter o razveljavitvi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/55/ES.
Kakovost cestne razsvetljave je odvisna ne samo od svetlosti oziroma osvetljenosti, ampak tudi od enakomernosti. Če je prometna površina neenakomerno svetla, je v temnejših predelih težje ali pa sploh nemogoče opaziti ovire in nevarnosti. Take temne cone lahko nastanejo, če so svetilke preveč razmaknjene med seboj, ali če nekaj svetilk ugasnemo (zaradi varčevanja z električno energijo ali okvare svetilk). Rešitev izklopa svetilk razsvetljave ali izklop vsake druge svetilke zato v smislu varčevanja z električno energijo ne pride v poštev, pač pa se lahko v nočnem času uporablja redukcija moči svetilk. Tako so dejansko na javnih cestah vgrajeni različni sistemi regulacij in omejevanja svetlobnega toka v odvisnosti od prometa in ostalih dejavnikov, ki posledično tudi zmanjšujejo porabo električne energije.
Zahteve za kvaliteto razsvetljave, ki jih pogojujejo posamezni svetlobnotehnični razredi, morajo biti izpolnjene vedno, kadar merodajni parametri narekujejo določeno kvaliteto razsvetljave. V primeru, da se npr. gostota prometa ali pa svetlost okolice kot merodajna parametra v nočnem času spreminjata, spremenjene vrednosti pa ustrezajo drugačnemu svetlobnotehničnemu razredu, je priporočljivo kvaliteto razsvetljave v času noči prilagajati spremenjenim razmeram. V praksi spremenjene razmere največkrat pomenijo nižjo gostoto prometa v poznih nočnih urah, posledično lahko ustreza svetlobnotehnični razred z nižjim nivojem svetlosti. Za čas, ko je zaradi prometnotehničnih razmer dovoljen razred z nižjim nivojem svetlosti, je možno s pomočjo različnih naprav za krmiljenje svetlobnega toka sijalk znižati svetlost na vozišču ob ohranjeni zahtevani enakomernosti svetlosti. Redukcija z izklopom vsake druge svetilke ni dovoljena, ker se vzdolžna enakomernost svetlosti zniža pod dopustno mejo.
Zahteve za razsvetljavo za posamezno merodajno področje so prilagojene prometnim razmeram. Osnovni parameter za določitev ustreznega svetlobnotehničnega razreda je med drugim gostota prometa. Nižji gostoti prometa ustreza svetlobnotehnični razred z nižjimi zahtevami glede razsvetljave. Iz tega sledi, da je v času zmanjšane gostote prometa zaradi varčevanja pri stroških za porabljeno električno energijo mogoče nivoje svetlosti prilagoditi spremenjenim prometnim razmeram. Tudi v času nižje gostote prometa pa morajo biti izpolnjene vse zahteve ustreznega nižjega svetlobnotehničnega razreda. To predvsem pomeni, da morajo biti izpolnjene zahteve glede splošne in vzdolžne enakomernosti svetlosti. Izpolnjevanje teh zahtev lahko pri svetilkah z dvooptičnim sistemom dosežemo z izklopom ene od obeh sijalk, pri svetilkah z enooptičnim sistemom pa s spreminjanjem svetlobnega toka sijalk.
Na koncu želimo poudariti naš namen imeti ustrezno urejeno, sodobno in ekonomično javno razsvetljavo, ki bo ob ustreznem vzdrževanju zagotavljala varnost uporabnikov cest.