umik kovancev za 1 in 2 stotina iz obtoka
Predlagam, da se iz obtoka vzamejo in prenehajo uporabljati kovanci za 1 in 2 stotina. Cene seveda lahko ostanejo v stotinih ali celo nižjih zneskih (npr. bencin), vendar se pri končnem plačilu (lahko samo pri gotovinskem) znesek zaokroži na 5 stotinov. S tem se izognemo problemu brezvrednega drobiža, ki si ga samo podajamo eden drugemu, z njim pa so samo stroški in sitnosti. V območju evra to ne bilo unikatno, saj teh kovancev ne uporabljajo na FInskem in Nizozemskem.
Zaradi zaokroževanja se pri nakupih predvsem v trgovinah praviloma na dolgi rok zadeva uravnoteži, nekoliko so sistematično v dobičku le trgovine, ki prodajajo načeloma po 1 kos, kjer večinoma ne kupujejo več kot 2 izdelkov hkrati, vse cene pa so na 0,99, na primer čevlji po 49,99.
Po neki ameriški analizi je povprečna izguba časa zaradi plačevanja s centi 5-10 sekund, za Evro je to kvečjemu več, ker je drobiža več nominacij. Ker sta vedno udeleženi 2 osebi, je izguba precejšnja (do 20 sekund za 1 cent). Za 1,80 EUR porabimo 1 uro, pa še teh 1,80 EUR se v glavnem izravna. Potem so tu še stroški, katere imajo trgovci z drobižem (inkaso kovancev, menjave drobiža, štetje ob koncu dneva in ob predajah blagajn itd.).
kovanci za 1 stotin so bili uvedeni ob uvajanju evra, da trgovci ob pretvorbi ne bi preveč zaokrožali cn navzgor. Tega pomena več ni, vrednost pa je simbolična. Kot rečeno so mnoge države umaknile drobiž podobne vrednosti iz obtoka. Najočitnejša je v evro območju Finska, pa Švedska, Brazilija, Avstrtalija, Izrael, Nova Zelandija, še v revni Indiji v obtoku ni drobiža, manjšega od 1 rupije (približno 4 sotine).
Opazen bi bil tudi prihranek ddržave, saj stroški kovanja presegajo vrednost kovanca. Nizozemska centralna banka je izračunala, da bi prihranila 36 mio EUR, če ne bi uporabljala malih kovančkov.
Hkrati predlagam, da morajo avtomati (npr. parkomati itd.) obvezno sprejemati tudi kovance za 5 stotinov, saj so ti zakonito plačilno sredstvo.