Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Zmanjšanje državne uprave - ukinitev slovenske vojske ter zmanjšanje in prestrukturiranje Minist

3490 OGLEDOV 9 KOMENTARJEV

V zadnjem času veliko poslušamo in beremo, kako zmanjšati javni sektor, stroške njegovega delovanja in ga kljub temu narediti bolj učinkovitega. Moj predlog bi posegel neposredno v najožji del javnega sektorja, to je v državno upravo.

Z vsem dolžnim spoštovanjem do Ministrstva za obrambo in dela, ki ga uslužbenci ministrstva in tudi vojaki, kot uslužbenci Slovenske vojske, opravljajo, predlagam:

- prekinitev članstva Slovenije v NATU. Sedaj se samo za plačevanje letne članarine tej organizaciji nameni ogromno proračunskega denarja, dobička pa ni - vsaj ne takšnega, da bi ga državljani naše države lahko čutili. Prej nasprotno: ker moramo zaradi članstva v NATU nabavljati opremo za slovensko vojsko po standardih, ki jih postavljajo "strokovnjaki" v Bruslju in Washingtonu z namenom, da podpirajo lastno vojaško industrijo, imamo s tem samo še dodatne stroške;

- s tem, ko nismo več članica NATA ne rabimo pošiljati naše fante na razne, izjemno drage, misije v tujino (Afganistan...,), katere zopet plačujemo sami (zneski pa so milijonski!)

- UKINIMO SLOVENSKO VOJSKO! Še enkrat: z vsem spoštovanjem do teh fantov in deklet, ki tam služijo, vendar vojske, kljub vsemu, ne potrebujemo. Del opreme, ki jo vojska ima - brez orožja - torej tovornjake in druga specializirana vozila (od pontonskih mostov, mobilnih reševalnih vozil - tovornjakov, mobilnih kuhinj, pa nevsezadnje tudi tista visoko opremljena bolnišnica, ki jo je vojska nabavila pred leti - in nikoli uporabljala - helikopterji..., naj se dodelijo civilni zaščiti, gasilcem, reševalcem (tudi gorski reševalni enoti), policiji... Torej službam in drugim enotam, ki slovenskim državljanom lahko resnično pomagajo, ko takšno pomoč potrebujemo (naravne in druge nesreče,...) . Tudi na Pilatusih bi lahko mitraljeze zamenjali z razpršilci za boj proti toči - bi nam državljanom bolj koristilo.

- del vojakov - ki znajo delati z zgoraj navedeno opremo se prav lahko prerazporedi v okvir civilne zaščite, reševalcev, ... Ostalim pa povedati, da bodo v bližnji prihodnosti ostali brez delovnega mesta v državni upravi in jim - kolikor je pač to mogoče - pomagati pri tem, da si poiščejo drugo službo v privatnem sektorju ali pa, da se sami postavijo na noge (s.p., d.o.o.,..).

- uradniki na Ministrstvu za obrambo pa isto - naj se jim sporoči, da si v doglednem času (npr. v roku 1 leta) poiščejo zaslužek kje drugje. Del ministrstva bi seveda ostal, ta pa bi še naprej skrbel za obrambne zadeve naše države, vendar pa ne pa več za vojaške. Vendar bi tega bilo bistveno manj.

- poleg ogromnih prihrankov zaradi zmanjšanja stroškov članari, misij v tujino, nabave drage opreme in orožja ter zaradi znatnega zmanjšanja števila zaposlenih pa bi nekaj privarčevali tudi s tem, da bi prodali veliko večino orožja, ki ga ne potrebujemo.

- vojašnice v Sloveniji pa bi lahko služili drugim, bolj civilnim, namenom

S spoštovanjem,

Tone

20 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR T Tone_P 4 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


11. 12. 2012

Odziv Ministrstva za obrambo

Predlog v svojem bistvu posega na področje zagotavljanje obrambe, ki je ena od temeljnih funkcij države. Obramba države je tudi ustavna kategorija, saj Ustava RS v svojem 124. členu določa, da vrsto, obseg in organizacijo obrambe, nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor; slednji tudi nadzoruje izvajanje obrambe države. Zakon o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – UPB 1), med drugim določa, da je temeljni namen obrambe odvračanje napada na državo ter obramba neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države, ki se uresničuje tudi z vključevanjem in z aktivnim sodelovanjem države v mednarodnih varnostnih povezavah na podlagi mednarodnih pogodb. Poleg tega omenjeni zakon določa, da obrambo države sestavljata vojaška in civilna obramba, pri čemer vojaško obrambo izvajajo samostojno ali v zavezništvu na podlagi mednarodnih pogodb obrambne sile, ki jih sestavlja Slovenska vojska.

Razmišljanje, vsebovano v zadevni pobudi, je mogoče strniti v predlog za preklic članstva RS v Severnoatlantskem zavezništvu (Natu) in v predlog za ukinitev Slovenske vojske. Oba predloga in celotno razmišljanje v zvezi z njima štejemo v Ministrstvu za obrambo za legitimno početje v demokratični družbi, vendar po naši strokovni oceni nista sprejemljiva, ker temeljita na napačni izhodiščni podmeni, da se Republika Slovenija nahaja v mednarodnem varnostnem okolju, v katerem zagotavljanje obrambne funkcije države ni več potrebno in lahko zato, ne samo ukinemo Slovensko vojsko kot glavni steber svoje obrambne sposobnosti, ampak se tudi odrečemo članstvu v Natu kot kolektivnemu načinu zagotavljanja nacionalne varnosti.

Kljub določilu Ustave RS, da izhaja država pri zagotavljanju varnosti predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja, ter sprejemljivosti varnostne ocene, da Republika kratkoročno in glede na sedanje ocene tudi srednjeročno ni neposredno vojaško ogrožena, v Ministrstvu za obrambo menimo, da v sodobnem kompleksnem in nepredvidljivem varnostnem okolju zunanji (vojaški) vidik nacionalne varnosti ni zagotovljen sam po sebi, niti danes niti dolgoročno. Drugače povedano, vsaka suverena država mora še zmeraj del svojega družbenega bogastva namenjati za zagotavljanje svojega primerno varnega obstoja v mednarodni skupnosti, s čimer po drugi strani zaradi odvračalnih učinkov svoje obrambne sposobnosti posredno prispeva tudi k mednarodnemu miru in stabilnosti.

Kako se organizira za zagotavljanje zunanjega vidika svoje nacionalne varnosti v sodobnem globalno povezanem in soodvisnem svetu je stvar vsake posamezne države. Pri tem ima na voljo celoten spekter možnosti od popolne samozadostnosti prek kolektivnoobrambnih rešitev do popolne opore oziroma prepustitve skrbi za zunanji vidik svoje nacionalne varnosti drugemu nosilcu (npr. državi). V Ministrstvu za obrambo menimo, da je za RS še zmeraj najboljša izbira zagotavljanje nacionalne vojaške obrambne moči, katere glavna nosilka je Slovenska vojska, vendar ne po načelu samozadostnosti, ampak po načelih kolektivne obrambe in varnosti prek članstva v Severnoatlantskem zavezništvu. Prvi del izbire namreč zagotavlja suverenost naše države pri uveljavljanju njenih obrambnih interesov, ki izhajajo iz njenih nacionalnih življenjskih in strateških interesov ter nacionalnovarnostnih ciljev, v prid članstva RS v Natu, ki omenjene suverenosti ne spodjeda, pa najprej in najbolj prepričljivo govori preprosti stroškovni izračun, po katerem je naša država ob enakih materialno-finančnih vložkih deležna višje stopnje varnosti v svojem zunanjem okolju.

Priloge:

Komentarji