Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Uvedba različnih davčnih stopenj za hrano

3517 OGLEDOV 6 KOMENTARJEV

Vladi Republike Slovenije in pristojnemu Ministrstvu za finance predlagam uvedbo različnih davčnih stopenj za hrano.

Sedanja davčna stopnja za vso hrano za ljudi je 8,5 odstotka.

Predlagam različne davčne stopnje za hrano, ker je hrana, ki jo uživamo pridelana na različne načine in tudi vsebuje različne sestavine, med katerimi so številne tudi škodljive. Davčne stopnje bi uvedel po stopnji škodljivosti določene hrane na zdravje ljudi. Manj škodljiva hrana bi imela nižjo davčno stopnjo.

  • Na ekološko pridelano hrano bi predlagal 5-odstotno davčno stopnjo.
  • Na hrano, pridelano na intenziven oziroma konvencionalen način brez dodanih zdravju škodljivih aditivov ali z zdravju neškodljivimi aditivi, bi predlagal 8,5-odstotno davčno stopnjo.
  • Na hrano, pridelano ali proizvedeno na konvencionalen način z dodanimi zdravju škodljivimi aditivi, bi predlagal 15-odstotno davčno stopnjo.
  • Na gensko spremenjeno hrano in na hrano, ki ima med sestavinami gensko spremenjene organizme, bi predlagal 20-odstotno davčno stopnjo.

Davčni izplen bi bil precejšen. Ekološko pridelana hrana bi se po ceni močno približala ceni konvencionalno pridelane hrane. Tako bi bilo še več posameznikov motiviranih pridelovati tako hrano. Ljudje bi jedlo bolj zdravo hrano. S tem pa bi se na dolgi rok zmanjšalo tudi število oseb z boleznimi, ki jih prinaša uživanje nezdrave hrane. Prihranek bi tako bil tudi v zdravstveni blagajni. Kdor bo hotel jesti nezdravo hrano, bo moral plačati več.

Predlog, o katerem je vredno razmisliti.

19 glasov

2 glasova

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M Marjan Bizilj 85 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


31. 1. 2013

Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju MKO) se je seznanilo z vašim predlogom podanim na portalu »predlagam.vladi.si«, glede uvedbe različnih davčnih stopenj za hrano.

Predlagate nižjo davčno stopnjo za ekološko pridelano hrano in spremembo davčnih stopenj za hrano pridelano ali proizvedeno na konvencionalen način in na gensko spremenjeno hrano.

Zakon o davku na dodano vrednost v 41. členu določa, dve stopnji davka in sicer:

  • splošna stopnja - 20 % od davčne osnove in je enaka za dobavo blaga in storitev
  • nižja stopnja - 8,5 % od davčne osnove za dobave blaga in storitev (v to stopnjo spada tudi hrana za ljudi).

Zakon o davku na dodano vrednost je v pristojnosti Ministrstva za finance, MKO je lahko le predlagatelj oziroma pobudnik spremembe zakona.

Ekološka živila spadajo med kakovostnejša živila, saj so pridelana brez uporabe lahko topnih mineralnih gnojil in sintetičnih pesticidov. Pridelana so po naravnih postopkih, z gojenjem rastlin in živali, ki so prilagojene lokalnim rastnim razmeram, brez gensko spremenjenih organizmov, rastnih hormonov in nepotrebnih dodatkov pri predelavi. Z vidika trajnosti je potrebno vzpodbujati ekološki način pridelave in uvajanje teh proizvodov vsakdan v okviru sistema javnega naročanja oziroma naročil in tako zagotavljati hrano, ki je pridelana na ekološki način, v lokalnem okolju.

MKO skuša v okviru podpor vzpodbuditi čim večji obseg tovrstnega kmetovanja, ki pomembno prispeva k zagotavljanju javnih dobrin, predvsem k ohranjanju oziroma izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, ohranjanju kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja nasploh.

Za hrano pridelano ali proizvedeno na konvencionalen način in za gensko spremenjeno hrano moramo poudariti, da se navedb (besednih zvez) »brez dodanih zdravju škodljivih ali zdravju neškodljivih aditivov« in »z dodanimi zdravju škodljivimi aditivi« ne more uporabljati. Področje aditivov je zakonodajno urejeno na nivoju EU. Vsi aditivi, ki so na EU seznamu so pod zakonsko predpisanimi pogoji za uporabo v hrani varni, ter ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi. Ta pravila so za vse države članice zavezujoča in jih moramo spoštovati tudi v Sloveniji.

Odziv Ministrstva za finance

Slovenija je v letošnjem letu v zvezi z zagotovitvijo javnofinančne konsolidacije, temelječe na racionalnejšem delovanju države in javnega sektorja ter gospodarski rasti in ustvarjanju novih delovnih mest, sprejela nekatere spremembe zakonov s področja davčne zakonodaje, ki pa ne vključujejo sprememb glede politike veljavnih stopenj DDV oziroma višine in obsega uporabe nižje stopnje DDV, saj soglasja glede navedenih sprememb v zakonodajnem postopku ni bilo mogoče doseči.

V skladu z veljavnim sistemom obdavčevanja dobav blaga in storitev z DDV, ki je v Sloveniji urejen z Zakonom o davku na dodano vrednost (Ur.l. RS, št. 13/11–UPB, 18/11, 78/11, 38/12, 40/12 – ZUJF in 83/12; ZDDV-1), le-ta pa je usklajen z zakonodajo EU z navedenega področja, predvsem z Direktivo Sveta 2006/112/ES, s spremembami, ZDDV-1 predpisuje splošno stopnjo DDV v višini 20% in eno nižjo, 8,5-odstotno stopnjo DDV, ki se uporablja za dobave blaga in storitev, navedene v Prilogi I k ZDDV-1.

V seznam kategorij blaga in storitev iz Priloge I k ZDDV-1, v katerega so, skladno z izhodiščem o socialni naravnanosti, predvsem vključene kategorije, namenjene osnovni oskrbi prebivalstva, saj bi obdavčitev le-teh s splošno stopnjo DDV imela za posledico večjo regresivnost davčnega bremena in večji vpliv davka na obremenitev oseb z nižjimi dohodki, se (med drugim) uvrščajo tudi hrana za ljudi (vključno z brezalkoholnimi pijačami), žive živali, semena, rastline in primesi, ki so (običajno) namenjene za pripravo hrane in izdelki, ki se (običajno) uporabljajo kot dodatki k hrani ali kot njen nadomestek. Med navedeno blago se uvrščajo izdelki in kmetijski pridelki, ki so samostojno ali kot dodatki in nadomestki, primerni za zaužitje brez predhodne priprave ali po običajnem postopku priprave hrane ter kmetijski pridelki (semena, rastline in žive živali), ki se pridelujejo z namenom zagotavljanja surovin za pripravo hrane za ljudi. Ti izdelki so taksativno navedeni v Pravilniku o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Ur.l. RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11 in 108/11), in sicer v njegovem 48. členu. V skladu z uveljavljenim sistemom se za razvrstitev izdelkov po ZDDV-1, vključno za uvrstitev v seznam blaga iz Priloge I, za katerega se uporablja nižja stopnja DDV, uporablja kombinirana nomenklatura carinske tarife (KN). Blago se uvrsti pod ustrezno tarifno oznako na podlagi natančnega opisa blaga, podatkov o materialni sestavi blaga in namenu uporabe blaga. Pri uvrščanju se upoštevajo splošna pravila za razlago KN ter opombe k oddelkom in posameznim poglavjem v KN.

Uvedba različnih stopenj DDV, ki bi se v primeru dobav izdelkov za prehrano ljudi uporabljale v odvisnosti od načina njihove pridelave oziroma učinkovanja na zdravje prebivalstva, bi zahtevala natačno pravno opredelitev kriterijev ter načina razmejevanja posameznih izdelkov in bi pomenila odstopanje od uveljavljenega sistema DDV v Sloveniji, tako z vidika uvedbe dodatne nižje stopnje DDV, kot tudi odstopa od uporabe kombinirane nomenklature kot kriterija za razvrstitev izdelkov. Ob tem pa se tudi ocenjuje, da bi uvedba takšne ureditve povzročila povečanje administrativnih obremenitev davčnih zavezancev, dobaviteljev hrane, povezanih z dodatnim razmejevanjem blaga, obdavčenega s posamezno stopnjo DDV, kot tudi s tem povezano povečanje obremenitev davčnega ter carinskega organa v postopkih nadzora obračunavanja in plačevanja DDV.

Glede na navedeno z vidika davčnega sistema Ministrstvo za finance ni naklonjeno prispeli pobudi.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 24. 10. 2012 | 23:56:31

Uvedba različnih davčnih stopenj za hrano

Vladi Republike Slovenije in pristojnemu Ministrstvu za finance predlagam uvedbo različnih davčnih stopenj za hrano.

Sedanja davčna stopnja za vso hrano za ljudi je 8,5 odstotka.

Predlagam različne davčne stopnje za hrano, ker je hrana, ki jo uživamo pridelana na različne načine in tudi vsebuje različne sestavine, med katerimi so številne tudi škodljive. Davčne stopnje bi uvedel po stopnji škodljivosti določene hrane na zdravje ljudi. Manj škodljiva hrana bi imela nižjo davčno stopnjo.

  • Na ekološko pridelano hrano bi predlagal 5-odstotno davčno stopnjo.
  • Na hrano, pridelano na intenziven način, bi predlagal 8,5-odstotno davčno stopnjo.
  • Na hrano, pridelano ali proizvedeno na konvencionalen način brez dodanih aditivov, bi predlagal 10-odstotno davčno stopnjo.
  • Na hrano, pridelano ali proizvedeno na konvencionalen način z dodanimi aditivi, bi predlagal 15-odstotno davčno stopnjo.
  • Na gensko spremenjeno hrano in na hrano, ki ima med sestavinami gensko spremenjene organizme, bi predlagal 20-odstotno davčno stopnjo.

Davčni izplen bi bil precejšen. Ekološko pridelana hrana bi se po ceni močno približala ceni konvencionalno pridelane hrane. Tako bi bilo še več posameznikov motiviranih pridelovati tako hrano. Ljudje bi jedlo bolj zdravo hrano. S tem pa bi se na dolgi rok zmanjšalo tudi število oseb z boleznimi, ki jih prinaša uživanje nezdrave hrane. Prihranek bi tako bil tudi v zdravstveni blagajni.

Komentarji