Sam sem bil letos dvakrat v Belgiji in Nizozemski (fantastični državi) na obisku pri naših izseljencih (ne morem jih imenovati zdomci, ker je to že druga, tretja in celo četrta generacija). Večina še vedno v domačem okolju in slovenskih društvih goji slovenski jezik (četudi živijo v mešanih zakonih). Mi je pa bilo žal, da ne obvladam tekoče angleško. Domačini vsi obvladajo angleščino in so se s tabo vedno pripravljeni pogovarjati v tem jeziku. Lahko v angleščini praktično opraviš vse (v Franciji je to izven mest že malce težje, ker so zelo nacionalno usmerjeni). 

Je pa res, da za kakšno resnejšo zaposlitev bi bilo treba znati francosko ali flamsko oz. nizozemsko. Dela pa gor nekaj skupin Slovencev, ki ne znajo drugega kot slovensko (napoteni na delo v tujino iz Slovenije).

Smo pa v EU, ki je naša skupna evropska domovina. Se včasih še ne zavedamo kakšna velika pridobitev je EU in evropsko državljanstvo. Sama ekonomska kriza v Sloveniji nas je pahnila na stranski tir.

Če mi bo uspelo še relativno mlad oditi v pokoj se imam namen preseliti gor. Je pa res, da potrebuješ papir, da si upokojen (niti ni bistvena višina pokojnine). Potem si lahko gori urediš davčno številko in delaš (nekaj takega kot je bilo pri nas malo delo). Dodatno oz. honorarno delo ni problem dobiti. Je pa velik problem tudi gori dobiti redno zaposlitev, pa ne samo za tujce in državljane EU (kateri so formalno izenačeni z domačini) temveč tudi za domačine. Če pa nisi formalno upokojen si pa tudi tam zgolj še en brezposelni več. Edina prednost ki jo imaš je, da nisi obarvan.

Znanje slovenskega jezika je pod kritiko, se strinjam. Krivec? Naši nekompetentni, nesposobni profesorji, ki v večini ne zaslužijo za slan krop.

Sam bolj krivim šolski sistem in učni program, ki je predpisan pri pouku slovenskega jezika. Ko sem še sam hodil v šolo je bilo veliko pomembneje, da vem, točno kateri dan in v kateri vasi se je rodil Ivan Tavčar ali pa Dante Alighieri, in da znam v stavku ločiti prislove, povedkova določila in medmete, kot pa da znam napisati slovnično pravilen sestavek, daljši od treh stavkov.
Še pri večini spisov (kot smo jih takrat imenovali) je bila pomembnejša vsebina, kot pa slovnična in slogovna ustreznost (kar je razvidno iz neustreznosti mojega prvega odstavka :) )

Te množice odhajajo tja na delo in ne po državljanstvo. Razlika. 

Se pa strinjam z vami, da je znanje slovenskega jezika na zelo nizkem nivoju. Delno so krivi mediji, ki zaposlujejo kader, ki ne obvlada knjižne slovenščine. Ljudje mislijo, da če je zapisano v časopisu, da je pravilno, pa to že zdavnaj ne drži. 

Jaz bi uvedla tudi eno manjšo kazen za uvoznike in trgovce. Uvozniki hočejo prihraniti denar pri prevodih, ki so zato slabi, trgovci oglašujejo v katastrofalni slovenščini. 

Pa še naše vrle javne govorce, politike, bi poslala na obnovitven tečaj uporabe "s" in "z"-ja. 

Dobiti slovensko državljanstvo ni enostavno (kar je tudi prav), poseben problem pa tudi ne, če prosilec izponjuje pogoje. Žena je (bila) tujka in smo vse uredili po korakih, kot jih je predvideval zakon. Ni pa poceni, če sešteješ vse stroške, vključno s tečaji slovenskega jezika, kar sedaj iz naslova integracije tucev financira država.

Izbrisani so si sami krivi, ker so taktizirali, kje jim bo boljše. Spominjam se kontaktne oddaje, v kateri je taksist (mislim da po rodu iz Bosne) dejal: "Če sem jaz lahko vse uredil za svojo družino, bi lahko tudi ostali." Z enim stavkom je opisal ves problem.

Izpit iz znanja slovenskega jezika kandidati za slovensko državljanstvo opravljajo na filozofski fakulteti in predvideva osnovno znanje. Žena ga je naredila zlahka, kar ne pomeni, da s slovenščino nima težav. Dosledno pa uporablja dvojino, kjer mene izdaja površnost, pa se po pismenosti prištevam v zgornjo polovico Slovencev... Slovenijo ima zelo rada in vse v zvezi z njo jo zanima pa ne bo nikoli zares Slovenka. Žal je v zadnjem času nad razmerami vse bolj razočarana, kar pa je, mislim, zelo splošen pojav... 

Gospod z mercedesom je bil po rodu iz Bosne in nič več kot to. Uradno je bil pred zakonom slovenski državljan z enim državljanstvom, ki ga je dobil - kot pravite - kot begunec po razpadu juge. Dvojno državljanstvo ni možno, razen v posebnih primerih, ko ga država izda prosilcu zaradi "nacionalnih interesov", pri čemer ne zahteva odpusta iz njegovega državljanstva.
Gospod bi lahko na Dunaju živel tudi kot slovenski državljan, pa je očitno ocenil, da je bolje zaprositi za avstrijsko državljanstvo in se odpovedati slovenskemu. Moja žena se je odločila, da bo v Sloveniji živela kot Slovenka, čeprav zanjo to pomeni pridobivanje vizuma vsakokrat, ko bi želela na obisk k družini, verjetno pa tudi kakšne zaplete z dedovanjem.

Ne gre za državljanstvo EU, ki je znova neko vsiljeno bratsvo, pač pa za zavedanje, da kot narod obstajamo. kakor koli in kjer koli.

Precej smo zašli od osnovne teme. Kljub temu menim, da ni nič narobe, če se pove še kaj, kar jo vsaj posredno zadeva.

G. Heizenberg! Sem sam uredil enemu daljnemu sorodniku iz Kanade slovensko državljanstvo. Si je želel zadnja leta preživeti v Sloveniji. Je bil doma iz Primorske, pred drugo vojno so odšli v Bosno (Primorska prišla pod Italijo) in se po vojni vrnili nazaj na Primorsko. Je šel leta 1950 s trebuhom za kruhom v Kanado (pozneje tja spravil še očeta in mater). Je pravil, da takrat na Primorskem razen vina še kruha ni bilo, pa problemi s cono A in B in nihče ni vedel kaj bo jutri.

Me je prosil, če mu lahko pomagam pri pridobitvi slovenskega državljanstva. Ga je dobil brez problemov in obdržal kanadskega. Kmalu po vrnitvi je umrl za rakom, žal.

Že mogoče. Glede na stanje kakršno je, ga je verjetno mogoče tudi kupiti.

Že mogoče. Glede na stanje kakršno je, ga je verjetno mogoče tudi kupiti.

Dobiti slovensko državljanstvo ni enostavno (kar je tudi prav), poseben problem pa tudi ne, če prosilec izponjuje pogoje. Žena je (bila) tujka in smo vse uredili po korakih, kot jih je predvideval zakon. Ni pa poceni, če sešteješ vse stroške, vključno s tečaji slovenskega jezika, kar sedaj iz naslova integracije tucev financira država.

Izbrisani so si sami krivi, ker so taktizirali, kje jim bo boljše. Spominjam se kontaktne oddaje, v kateri je taksist (mislim da po rodu iz Bosne) dejal: "Če sem jaz lahko vse uredil za svojo družino, bi lahko tudi ostali." Z enim stavkom je opisal ves problem.

Izpit iz znanja slovenskega jezika kandidati za slovensko državljanstvo opravljajo na filozofski fakulteti in predvideva osnovno znanje. Žena ga je naredila zlahka, kar ne pomeni, da s slovenščino nima težav. Dosledno pa uporablja dvojino, kjer mene izdaja površnost, pa se po pismenosti prištevam v zgornjo polovico Slovencev... Slovenijo ima zelo rada in vse v zvezi z njo jo zanima pa ne bo nikoli zares Slovenka. Žal je v zadnjem času nad razmerami vse bolj razočarana, kar pa je, mislim, zelo splošen pojav... 

Gospod z mercedesom je bil po rodu iz Bosne in nič več kot to. Uradno je bil pred zakonom slovenski državljan z enim državljanstvom, ki ga je dobil - kot pravite - kot begunec po razpadu juge. Dvojno državljanstvo ni možno, razen v posebnih primerih, ko ga država izda prosilcu zaradi "nacionalnih interesov", pri čemer ne zahteva odpusta iz njegovega državljanstva.
Gospod bi lahko na Dunaju živel tudi kot slovenski državljan, pa je očitno ocenil, da je bolje zaprositi za avstrijsko državljanstvo in se odpovedati slovenskemu. Moja žena se je odločila, da bo v Sloveniji živela kot Slovenka, čeprav zanjo to pomeni pridobivanje vizuma vsakokrat, ko bi želela na obisk k družini, verjetno pa tudi kakšne zaplete z dedovanjem.

Ne gre za državljanstvo EU, ki je znova neko vsiljeno bratsvo, pač pa za zavedanje, da kot narod obstajamo. kakor koli in kjer koli.

Precej smo zašli od osnovne teme. Kljub temu menim, da ni nič narobe, če se pove še kaj, kar jo vsaj posredno zadeva.

G. Heizenberg! Sem sam uredil enemu daljnemu sorodniku iz Kanade slovensko državljanstvo. Si je želel zadnja leta preživeti v Sloveniji. Je bil doma iz Primorske, pred drugo vojno so odšli v Bosno (Primorska prišla pod Italijo) in se po vojni vrnili nazaj na Primorsko. Je šel leta 1950 s trebuhom za kruhom v Kanado (pozneje tja spravil še očeta in mater). Je pravil, da takrat na Primorskem razen vina še kruha ni bilo, pa problemi s cono A in B in nihče ni vedel kaj bo jutri.

Me je prosil, če mu lahko pomagam pri pridobitvi slovenskega državljanstva. Ga je dobil brez problemov in obdržal kanadskega. Kmalu po vrnitvi je umrl za rakom, žal.

Te množice odhajajo tja na delo in ne po državljanstvo. Razlika. 

Se pa strinjam z vami, da je znanje slovenskega jezika na zelo nizkem nivoju. Delno so krivi mediji, ki zaposlujejo kader, ki ne obvlada knjižne slovenščine. Ljudje mislijo, da če je zapisano v časopisu, da je pravilno, pa to že zdavnaj ne drži. 

Jaz bi uvedla tudi eno manjšo kazen za uvoznike in trgovce. Uvozniki hočejo prihraniti denar pri prevodih, ki so zato slabi, trgovci oglašujejo v katastrofalni slovenščini. 

Pa še naše vrle javne govorce, politike, bi poslala na obnovitven tečaj uporabe "s" in "z"-ja. 

Znanje slovenskega jezika je pod kritiko, se strinjam. Krivec? Naši nekompetentni, nesposobni profesorji, ki v večini ne zaslužijo za slan krop.

Sam bolj krivim šolski sistem in učni program, ki je predpisan pri pouku slovenskega jezika. Ko sem še sam hodil v šolo je bilo veliko pomembneje, da vem, točno kateri dan in v kateri vasi se je rodil Ivan Tavčar ali pa Dante Alighieri, in da znam v stavku ločiti prislove, povedkova določila in medmete, kot pa da znam napisati slovnično pravilen sestavek, daljši od treh stavkov.
Še pri večini spisov (kot smo jih takrat imenovali) je bila pomembnejša vsebina, kot pa slovnična in slogovna ustreznost (kar je razvidno iz neustreznosti mojega prvega odstavka :) )

Sam sem bil letos dvakrat v Belgiji in Nizozemski (fantastični državi) na obisku pri naših izseljencih (ne morem jih imenovati zdomci, ker je to že druga, tretja in celo četrta generacija). Večina še vedno v domačem okolju in slovenskih društvih goji slovenski jezik (četudi živijo v mešanih zakonih). Mi je pa bilo žal, da ne obvladam tekoče angleško. Domačini vsi obvladajo angleščino in so se s tabo vedno pripravljeni pogovarjati v tem jeziku. Lahko v angleščini praktično opraviš vse (v Franciji je to izven mest že malce težje, ker so zelo nacionalno usmerjeni). 

Je pa res, da za kakšno resnejšo zaposlitev bi bilo treba znati francosko ali flamsko oz. nizozemsko. Dela pa gor nekaj skupin Slovencev, ki ne znajo drugega kot slovensko (napoteni na delo v tujino iz Slovenije).

Smo pa v EU, ki je naša skupna evropska domovina. Se včasih še ne zavedamo kakšna velika pridobitev je EU in evropsko državljanstvo. Sama ekonomska kriza v Sloveniji nas je pahnila na stranski tir.

Če mi bo uspelo še relativno mlad oditi v pokoj se imam namen preseliti gor. Je pa res, da potrebuješ papir, da si upokojen (niti ni bistvena višina pokojnine). Potem si lahko gori urediš davčno številko in delaš (nekaj takega kot je bilo pri nas malo delo). Dodatno oz. honorarno delo ni problem dobiti. Je pa velik problem tudi gori dobiti redno zaposlitev, pa ne samo za tujce in državljane EU (kateri so formalno izenačeni z domačini) temveč tudi za domačine. Če pa nisi formalno upokojen si pa tudi tam zgolj še en brezposelni več. Edina prednost ki jo imaš je, da nisi obarvan.