Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


pokojninska reforma
 
DIN-DON
Ogledov: 1999
Predlog poslan 25.09.2012
Z odzivom organa 15.11.2012
Zadnja sprememba 24.09.2012 15:35:11

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (7)  
moderator UKOM
Odziv objavljen: 15.11.2012

Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve

Želeli bi poudariti, da je bil predlog ZPIZ-2 pripravljen v smeri zmanjševanja razlik med moškimi in ženskami. Pogoji za starostno pokojnino bodo tako v skladu s predlogom ZPIZ-2 za moške in ženske izenačeni leta 2016, in sicer na 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe, polno starostno pokojnino pri nižji starosti od 65 let pa bodo lahko pridobili zavarovanci (tako moški kot ženske), ki bodo dopolnili najmanj 40 let pokojninske dobe brez dokupa ter starost 60 let. Pogoji za polno starostno pokojnino bodo v skladu z ZPIZ-2 za moške in ženske izenačeni leta 2019. Izenačitev upokojitvenih pogojev za moške in ženske je smotrna glede na daljšo življenjsko dobo žensk in zaradi nujnosti formalnopravne izenačitve spolov. Prav različni upokojitveni pogoji za ženske so namreč v minulem obdobju prispevali k nižjim pokojninam pri ženskah zaradi nizke pokojninske dobe.

Vendar pa je na tem mestu potrebno dodati, da so v veljavnem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 109/06-uradno prečiščeno besedilo, 112/06 Odl.US, 114/06-ZUTPG, 91/07 Skl.US, 10/08-ZVarDod, 98/09-ZIUZGK, 27/10 Odl.US, 38/10-ZUKN, 61/10-ZSVarPre, 79/10-ZPKDPIZ, 94/10-ZIU, 84/11 Odl.US, 94/11 Odl.US, 105/11, 110/11-ZDIU12, 40/12-ZUJF, v nadaljevanju: ZPIZ-1) razlike glede upokojitvenih pogojev med moškimi in ženskami tako velike, da bi jih v tako kratkem času težko približali na enako starost za oba spola. Ob uveljavitvi strožjih zakonskih pogojev je potrebno namreč zasledovati načelo postopnega spreminjanja pogojev, saj pokojninski sistem ne prenese hitrih posegov. Uvajanje nove, višje polne starosti ter učinkovanje spremenjenega sistema bonusov in malusov naj bi se tako izvedlo postopno, s prilagojenim daljšim prehodnim obdobjem, posebej za ženske in moške, saj so bili po sedaj veljavnem zakonu vstopni pogoji različni. Predlog ZPIZ-2 za ženske in moške tako izenačuje pokojninsko dobo kot tudi starost, zato bi torej želeli zanikati, da gre v novem zakonu za neupravičeno razlikovanje med moškimi in ženskami in za diskriminatorno ureditev, saj menimo, da takšna ureditev ne pomeni diskriminacije moških, temveč le daje določene ugodnosti ženskam, kar je posledica sedaj veljavne ureditve (tako npr. za ženske po ZPIZ-1 še vedno ne veljajo nobeni malusi). Ugodnejši položaj določenih skupin glede posameznih pravic ne pomeni že sam po sebi kršitve načela enakosti v primerjavi z drugimi skupinami, če so posebne ugodnosti logično utemeljene in ne presegajo obsega, ki ga upravičuje razlog, zaradi katerega so dane. Tudi Ustavno sodišče je v svojih odločitvah poudarilo, da je dopustno razlikovanje po spolu, kadar služi vzpostavljanju dejanske enakosti (enakopravnosti) med spoloma tam, kjer sicer obstajajo objektivne biološke ali funkcionalne razlike med njima. V takem primeru zakonodajalca ne zavezuje le prepoved razlikovanja, ampak tudi (in predvsem) dolžnost pozitivnega ravnanja: zagotoviti možnosti za dejansko enakopravnost med moškimi in ženskami. Različno obravnavanje moških in žensk je torej upravičeno tedaj, ko izravnava neugodnosti, ki izvirajo iz tradicionalno in zgodovinsko pogojnih različnih družbenih vlog. Zakonodajalec torej lahko objektivne razlike med spoloma, ki na področju pokojninskega zavarovanja prizadevajo praviloma ženske, kompenzira z ureditvijo, ki ženskam omogoča pridobitev pokojnine časovno prej kot moškim.

Nazadnje bi želeli pojasniti, da se bo v pokojninskem sistemu ohranila tako možnost znižanja upokojitvene starosti za pridobitev starostne pokojnine na račun otrok kot tudi na račun obveznega služenja vojaškega roka ter zaradi vključitve v zavarovanje pred 18. letom starosti. Ob izpolnjenem pogoju 40 let pokojninske dobe brez dokupa se bo tako starostna meja na račun otrok lahko znižala od 60. leta starosti največ do dopolnjenega 57. leta starosti (ženska) oziroma do dopolnjenega 58. leta starosti (moški), in sicer za 6 mesecev za enega otroka in za 10 mesecev za vsakega nadaljnjega otroka. Ukrep je resda prvenstveno namenjen ženskam za skrb in nego otrok, vendar ga bodo ob predložitvi ustreznih dokazil imeli možnost koristiti tudi moški. Prav tako se bo moškim ob izpolnjenem pogoju 40 let pokojninske dobe brez dokupa starostna meja lahko znižala tudi za 2/3 obdobja služenja vojaškega roka od 60. leta do največ 58. leta starosti. Starostna meja se bo lahko nižala tudi na račun vključitve v zavarovanje pred 18. letom starosti (moški in ženske), in sicer od 60 let starosti za 6 mesecev za vsako leto delovne dobe pred 18 letom, vendar ne več kot do 58 in 6 mesecev. Starostna meja 65 let se bo lahko znižala tudi ob izpolnjenem pogoju 38 let pokojninske dobe brez dokupa do največ 62. leta, in sicer za 6 mesecev za enega otroka in za 10 mesecev za vsakega nadaljnjega otroka (praviloma ženske) ter za 2/3 obdobja služenja vojaškega roka od 65. leta do največ 63. leta starosti. Na račun vključitve v zavarovanje pred 18. letom starosti se bo starostna meja lahko zniževala od 60 let, in sicer za 6 mesecev za vsako leto delovne dobe pred 18 letom, vendar ne več kot do 58 in 6 mesecev.

Predlog ZPIZ-2 torej med drugim zmanjšuje razlike med moškimi in ženskami tudi na način, da tudi moškim, ki so začeli delati pred 18. letom starosti, omogoča znižanje upokojitvene starosti za pridobitev starostne pokojnine zaradi vključitve v zavarovanje pred 18. letom, kar je v veljavnem ZPIZ-1 sicer omogočeno le ženskam.

 

Priloge: