Davek na plastično embalažo

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

Pri sprejemanju podzakonskih aktov s področja ravnanja z odpadki je potrebno upoštevati Zakon o varstvu okolja. Le-ta določa, da se onesnaževanje okolja obdavčuje z okoljskimi dajatvami. Osnova za določitev takšne dajatve je vrsta, količina ali lastnost odpadkov ali vsebnost okolju škodljivih snovi v surovini, polizdelku ali izdelku. Za vso embalažo, dano v promet v RS, se tako plačuje okoljska dajatev v skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. Za embalažo, izdelano iz polivinil klorida ali polimerov iz drugih halogeniranih olefinov, se bo od leta 2011 dalje plačevala 1.500-krat višja okoljska dajatev kot za ostale vrste embalaže. Hkrati se za embalažo, ki je narejena iz biološko razgradljivih snovi, plačuje 10-krat nižja okoljska dajatev kot za ostale vrste embalaže.

Ravnanje z embalažo in odpadno embalažo določa Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (v nadaljevanju: Uredba). S to uredbo so v naš pravni red prenesene zahteve Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži. Člen 18 te direktive določa, da države članice na svojem ozemlju ne ovirajo dajanja v promet embalaže, ki izpolnjuje določbe te direktive. To določbo je treba še posebej pozorno upoštevati pri načrtovanju katerihkoli nacionalnih ukrepov, s katerimi bi prepovedali posamezne proizvode na ozemlju države članice. Če bi se takšna prepoved izrecno nanašala na proizvode, ki jih dovoljuje Direktiva 94/62/ES, bi bila ta prepoved v nasprotju s členom 18 te Direktive.

Embalaža se v RS lahko da v promet, če izpolnjuje zahteve glede izdelave in sestave embalaže ter njene primernosti za ponovno uporabo in predelavo, vključno z recikliranjem, kot so določene v Uredbi. Izpolnjevanje teh zahtev se dokazuje z izjavo o skladnosti, ki mora biti pripravljena v skladu z veljavnimi standardi (SIST EN).

Na Ministrstvu za okolje in prostor zato menimo, da dodaten davek na posamezno vrsto embalaže ni potreben. Zakonodaja povsem natančno določa obveznosti vseh akterjev, ki vstopajo v življenjski krog embalaže, od njene proizvodnje, dajanja v promet in uporabe, do končnega ravnanja z odpadno embalažo (recikliranje, predelava, odstranjevanje). Z uvedbo novega, še zlasti pa tako visokega davka na plastično embalažo, ki se ne more reciklirati, kot je predlagan v predlogu 36, bi nedvomno ovirali dajanje tovrstne embalaže v promet.