Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Možnost se pravno odpovedati svojim staršem oz primarni družni
 
najprfoksa
Ogledov: 8757
Predlog ustvarjen 13.08.2012
Z odzivom organa 02.10.2012
Zadnja sprememba 09.08.2012 20:42:58

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (8)   Popravki predloga  

Predlagam, da se da možnost vsem, ki so doživljali oblike nasilja v primarni družini in ne želijo oz niso v stiku z njo, da se pravno odpovejo svojim staršem oz da se jim ponudi ta pravica.  Npr. če bi se tisti, član primarne družine, ki ne želi ohranjati stikov s svojo primarno družino in bi ta član preminul, bi primarna družina avtomatsko podedovala posest preminulega, kar pa verjetno ne bi bilo v njegovi ali njeni želji, saj že s tem, da ne želi ohranjati stikov s primarno družino pove, da ne želi ohranjati odnosov pri življenju.  S tem zakonom bi se tudi tisti, ki se je namerno oz z vso zavestjo upravičeno odtujil od primarne družine odpovedal dedovanju po smrti staršev ali sorojencev.  Seveda bi se v registrih lahko še vedno pojavljal naziv biološki oče ali/in biološka mati, vendar ne v smislu družine.  Primarna družina ne bi imela po smrti člana, ki se jih je po svoji volji odpovedal, dostopa do zdravstvenih podatkov niti česar drugega. Tako bi se lahko v svojem osmisljevanju "bivši" član primarne družine lažje mentalno angažiral in vstopil v družbo in svobodneje zaživel, saj bi tako pustil za sabo težke travme, ki pa ga z ohranjanjem odnosov z družino držijo vkleščenega v začarani krog, tudi terapij, ki običajno trajajo vse življenje in nimajo v večini primerov želenega učinka. Primarne družine se v takih primerih, ko imajo "v družini črno ovco" otepajo kakršnekoli odgovornosti za stanje kakršnega je "povzročil" izločen član, vendar vemo, da so ravno oni, starši krivci za nastalo situacijo.  Žal, tudi družba obravnava tega izločenaga člana kot izmeček, pa čeprav ni on/a kriv za gnilo jedro družine, ki sta v vsakem primeru starša.  Žal je v slovenskih glavah še vedno vtisnjen pečat, da moramo biti svojim staršem hvaležni, vendar menim, da je to prepričanje zaostalo, neandertalsko in moje skromno mnenje je, da bi morali vsi tisti, ki so doživljali hude krivice kot otroci in si ne želijo vzdrževati nezdravih odnosov z njimi, imeli možnost se takim "staršem" pravno jim odpovedati.


Ključne besede starši, nasilje, družina, prenehanje družinskega razmerja
Kategorija: Socialne zadeve


Zadnji komentarji:

anekdota | 16.09.2012 | 00:47
 
Za, pod določenimi pogoji:

- da je oseba ki se za tako odločitev dopolni minimalno 21 let 
- da se jo podrobno in jasno seznani s posledicami odločitve, na način, da se bo posledic tudi zavedala
- da se ob tej ponujeni možnosti v predlogu, ponudi tudi povratna možnost (recimo da si nekdo čez nekaj let premisli in želi povrniti odnos s starši v prvotno stanje)
- da se razmisli čigavi stroški bi to bili (vsekakor ne na plečih davkoplačevalcev) oz. da je zadeva predvsem samoplačniška, razen v kolikor bi strokovna služba centra za socialno delo presodila, da je tak ukrep v interesu ogrožene osebe in izhaja iz pobude ogrožene osebe same
- da se postopke ne zbirokratizira do nivoja, da bo v tej državi še več birokracije in eventuleno še več sodnih zaostankov in neprioritetnega dodatnega dela za socialne službe

toliko zaenkrat

lp
najprfoksa | 16.09.2012 | 19:33
Ankdota, delim tvoje mnenje.  Morda bi dodala še to, da pod budnim očesom kliničnega psihologa, ki bi tako ocenil, ali  bi ta "ločitev" resnično pozitivno vplivala na člana, ki bi se od primarne družine želel pravno odtujiti, oz bi bil njegovo/njeno mnenje odločilno v fazi "ločevanja".  Hvala za odziv.
lipi | 10.09.2012 | 09:57
Se strinjam. Treba je samo še opredeliti, kaj nasilje je. Ker eni ljudje so imeli sicer premalo ljubezni od staršev, niso pa doživljali alkoholizma, itd. Samo starši niso imeli časa zanje... Tudi takšni otroci potem čutijo zamero do svojih staršev in tudi marsikdo od njih bi se odpovedal svoji družini. 
najprfoksa | 11.09.2012 | 12:44
Lipi, pozdrav. Predvsem ne bi želela da predlog oz zakon, če bo uveljavljen ljudje "izkoriščajo" kot maščevanje.   Sem močnega mnenja, da bi posameznik moral ali se vsaj trudil poiskati pomoč za vso družino, saj so vsi "vpleteni" in samo tako se lagko družino s pomočjo terapije ponovno, če so člani enakovredno motivirani seveda, združijo v smiselno celoto.  Če pa primarna družina ne sprejema nobene odgovornosti za "pohabljenega" člana, potem članu ne preostane drugega, da če želi izboljšati svoj položaj na vseh podroćjih, da se odcepi od gnilega mentalnega jedra.  Tega menim, ni dobro narediti iz jeze, ampak zato ,ker si želi ta član kvalitetno živeti naprej in se zaveda, da brez tega, da ohranja odnose, mentalno gnile odnose žive, bo samo še poglabljal stisko. Katoliška vera pravi "spoštuj očeta in mater", jaz pa pravim "samo, če si to zaslužita!"
mojcao | 22.08.2012 | 14:39
Eni ne razumejo in samo vztrajajo pri tem, da mama je ena sama. Neumno, smo tudi taki, ki si je ne želimo, ker ni nikoli skrbela za nas, nam lagala, zdaj na stara leta, ko sva jo z bratom rešila bede v svoji lastni 100 let stari bajti, ko tudi za kruh ni imela, v mrazu preživela zimo, ker je ves cekin pognala za cigarete in mobitel, pa nama načrtno uničuje življenje. Zrihtala sva ji lep dom ostarelih, doplačujeva tretjino, dajeva ji mesečno žepnino 100 €, zdaj nama pa grozi s tožbami in naju dnevno ustrahuje, da naju bo uničila, ker to je njej še edini smisel tega usranega lajfa. Celo življenjenje je nategovala folk, delovne dobe ima 4 leta, zdaj, ko je pa nihče ne pogleda več se pa na naju spravlja. Uničuje mi družino, mož je zbolel zaradi stresa, hčerki sta znervirani, ker je vsakdanja domača debata, samo kje se moramo moje mami še za bati, kje bo udarila. Res si je ne želimo imeti v svoji družini, radi bi se ji odpovedali. Žalostno, toda resnično. O tem bi lahko napisala celo knjigo, toliko je dogodkov, ki so meni v prid, da ne bi imela  več mame. 
najprfoksa | 22.08.2012 | 16:22
Mojcao, hvala ker si delila svojo bolečo zgodbo.  Hvala, ker si dala svoj glas.  10 glasov je potrebnih, da je predlog sprejet.  Pe še komu pokaži predlog in če se strinja, naj da prostovoljno svoj glas.  Menim, da bi morali imeti vsaj pravico se staršem odreči.  
najprfoksa | 16.08.2012 | 16:53
Poleg zgoraj napisanega bi dodala še to, da razumem zakaj se morda nekateri ob tem predlogu čudijo ali morda celo zgražajo, saj primerjajo predlog s svojo situacijo in/ali s svojim odnosom do staršev, še posebej, če je le ta pozitiven.  Poskusite se oddaljiti čustveno od tega občutka, in skušajte videti predlog s strani tistega, ki mu je vez do primarne družine v veliko breme.  S tem zakonom bi se posamezniki, ki bi se odločili za ta korak, (ki bi seveda ne bil reversebilen) ne samo počutili svobodneje, temveč bi bili tudi ekonomsko bolj angažirani skratka bolj produktivni in seveda srečnejši, postali bi pozitivni steber družbe.  
najprfoksa | 16.09.2012 | 19:50
Katoliška cerkev pravi "bodi hvaležen materi in očetu", jaz pa pravim "samo, če si to zaslužita".

Možnost se pravno odpovedati svojim staršem oz primarni družni

Predlagam, da se da možnost vsem, ki so doživljali huda nasilja in ne želijo oz niso v stiku s svojimi primarnimi družinami, da pravno odpovejo svojim staršem oz da se jim ponusi ta pravica.  Sedaj npr. če bi se tisti, ki ne želi imeti več stikov s svojo primarno družino in bi oseba preminula, bi primarna družina avtomatsko podedovala posest preminulega, kar pa verjetno ni v njegovi ali njeno želji, saj že s tem, da ne želi več stikom z njimi, pove, da ne želi imeti več opravka z njimi.  S tem zakonom bi se tudi tisti, ki se je namerno oz z vso zavestjo odtujil od primarne družine odpovedal vsemu dedovanju po smrti staršev ali sorojencev.  Seveda bi se v registrih lahko še vedno pojavljalo naziv biološki oče ali mati, vendar ne v smislu družine.  Primarna družina ne bi imela po smrti člana, ki se jim je po svoji volji odpovedal, dostopa do zdravstvenih podatkov niti česar drugega.  Žal je v slovenskih glavah še vedno vtisnjen pečat ,da moramo biti svojim staršem hvaležni, vendar menim, da je to prepričanje zaostalo, neandertalsko in menim, da bi morali vsi tisti, ki so doživljali hude krivice kot otroci, imeli možnost se takim "staršem" pravno jim odpovedat.


Možnost se pravno odpovedati svojim staršem oz primarni družni

Predlagam, da se da možnost vsem, ki so doživljali oblike nasilja v primarni družini in ne želijo oz niso v stiku znjo, da se lahko pravno odpovejo svojim staršem oz da se jim ponusi ta pravica.  Npr. če bi se tisti, ki ne želi ohranjati stikov s svojo primarno družino in bi oseba preminula, bi primarna družina avtomatsko podedovala posest preminulega, kar pa verjetno ni v njegovi ali njeni želji, saj že s tem, da ne želi ohranjati stikov z primarno družino pove, da ne želi ohranjati odnosov pri življenju.  S tem zakonom bi se tudi tisti, ki se je namerno oz z vso zavestjo upravičeno odtujil od primarne družine odpovedal dedovanju po smrti staršev ali sorojencev.  Seveda bi se v registrih lahko še vedno pojavljal naziv biološki oče ali/in biološka mati, vendar ne v smislu družine.  Primarna družina ne bi imela po smrti člana, ki se jih je po svoji volji odpovedal, dostopa do zdravstvenih podatkov niti česar drugega.  Žal je v slovenskih glavah še vedno vtisnjen pečat, da moramo biti svojim staršem hvaležni, vendar menim, da je to prepričanje zaostalo, neandertalsko in moje skromno mnenje je, da bi morali vsi tisti, ki so doživljali hude krivice kot otroci, imeli možnost se takim "staršem" pravno jim odpovedati.


Ključne besede: starši, nasilje, družina, prenehanje družinskega razmerja