Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Socialna podpora - javna dela

3854 OGLEDOV 15 KOMENTARJEV

Vladi predlagam, da se namesto socialnih podpor uvede plačilo za družbeno koristna dela. V naši družbi je namreč ogromno dela, ki se ga zasebnikom ne izplača opravljati in bi ga lahko opravljali tisti, ki od države dobivajo socialno pomoč.

Primeri:

- delati družbo starejšim in osamljenim

- pomoč starejšim, invalidom in drugim pomoči potrebnim (pospravljanje stanovanja, čiščenje, kidanje snega, ipd)

- čiščenje mest

- vzdrževalna dela na javnih stavbah (pleskanje šol, bolnišnic, čiščenje žvečilnih iz pločnikov, ipd)

- odpravljanje posledic naravnih katastrof

- čiščenje narave

- itd

S tem bi naredili veliko pozitivnih stvari. Prvič ljudje, ki so na socialni podpori bi se počutili bolj vključene v družbo, lahko bi si pridobili nove izkušnje in znanja in hkrati bi preprečevali delo na črno. Namreč večina ljudi ve, da se od 280 eur socialne podpore ne de preživeti in da je treba še kaj po strani zaslužiti. S tem ko ljudem, ki imajo socialno podporo daš neko obveznost ne morejo delati na črno, ker ti morajo biti na razpolago za družbeno koristna dela.

Država bi lahko s takšno delovno brigado kar nekaj prihranila na izdatkih, Tako bi lahko nek del sredstev, ki jih drugače plačujemo iz proračuna za storitve, ki bi jih opravila "delovna brigada" namenili njim in bi se tako javna poraba zmanjšala.

Seveda je ideja v povojih. Potrebno bi bilo še marsikaj doreči (delovne nesreče, nagarde za najbolj zagnane, organizacija del ipd).

24 glasov

5 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M Miha Novak 3 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


17. 11. 2015

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Zahvaljujemo se vam za vaš predlog glede urejanja denarnih socialnih pomoči oziroma nadomeščanja Ie-teh z družbeno koristnim delom ter vključevanja prejemnikov denarne socialne pomoči v javna dela.

V zvezi s slednjim bi vam želeli pojasniti. da obstoječa zakonodaja (Zakon o varstvenih prejemkih ter Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev) določata pogoje za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči.

Namen denarne socialne pomoči je zagotavljanje sredstev za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb, ki omogočajo preživetje. Zato podlago za izračun višine denarne socialne pomoči predstavlja minimalni dohodek. Višina denarne socialne pomoči pa je nato določena na podlagi minimalnega dohodka ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki so v zakonu opredeljene s ponderji, ki povečajo ali zmanjšajo višino denarne socialne pomoči.

Posebej želimo izpostaviti, da se za prejemnika denarne socialne pomoči ob izpolnjevanju vseh zakonskih določenih pogojev na Centru za socialno delo predvidoma pripravi tudi načrt o aktivnem reševanju socialne problematike. v katerem se določijo pravice in obveznosti upravičenca, ki imajo lahko za posledico tudi prenehanje upravičenosti do denarne socialne pomoči.

Osnovni namen takega dogovora je, da bi prejemnika denarne socialne opomoči čim bolj aktivno vključili v reševanje njegove socialne stiske in da bi posledično čim hitreje prenehali obstajati razlogi za prejemanje denarne socialne pomoči.

Z namenom spodbujanja aktivnega reševanja socialne stiske zakonodaja predvideva dvig denarne socialne pomoči v obliki tako imenovanega dodatka za delovno aktivnost, ki v praksi predstavlja višji ponder za izračun denarne socialne pomoči.

Ker se zavedamo, da je potrebno prejemnike denarne socialne pomoči aktivno vključevati v programe, ki jih bodo čim bolj približali k trgu dela in jim zagotovili kompetence za zaposlitev, v prihodnjem letu preko evropskih sredstev predvidevamo začetek delovanja socialno aktivacijskih programov, V navedene programe želimo vključiti prejemnike denarne socialne pomoči in jih s tem spodbuditi, da bi aktivneje pristopili k reševanju svoje socialne stiske in iz pasivnih prejemnikov socialnih transferjev vstopili na trg dela in v neko obliko zaposlitve.

Ob tem pa želimo še poudariti, da zakonodaja tudi jasno predpisuje razloge za prenehanje prejemanja denarne socialne pomoči, kot tudi krivdne razloge za odvzem.

Kot je navedeno zgoraj že danes obstojijo podlage za aktivnejše vključevanje oz obravnavo prejemnikov denarne socialne pomoči kar želimo v prihodnje še intenzivirati.

V zvezi z možnostjo vključevanja prejemnikov denarne socialne pomoči v javna dela, bi želeli posebej izpostaviti. da so ranljive skupine, med njimi predvsem dolgotrajno brezposelni, ki so lahko tudi prejemniki denarne socialne pomoči, ena izmed ciljnih skupin za vključevanje v javna dela.

Prav tako želimo, da prejemniki denarne socialne pomoči v okviru programov za socialno aktivacijo pridobijo kompetence za vstop na trg dela ter da se jih ob zaključku programov socialne aktivacije vključiti na trg dela preko javnih del.

Priloge:

Komentarji




  • F Ferenc

    Odgovor na pobudo: 35599

     

    Spoštovani,

     

    v Mestni občini Ljubljana (MOL) skušamo socialne stiske posameznic, posameznikov in družin lajšati na različne načine.

     

    Z izvajanjem zakonskih obveznosti omogočamo, da so tudi občanke in občani brez prihodkov ter premoženja deležni storitev družinskega pomočnika in pomoči na domu ter sprejeti v institucionalno oskrbo. Za (do)plačila domov za starejše smo tako npr. v 2018 namenili 3.560.135 EUR in za (do)plačila v posebnih socialno varstvenih zavodih 3.640.610 EUR.

     

    Iz sredstev MOL lahko občanke in občani v socialni stiski pod določenimi pogoji pridobijo tudi denarno pomoč, pravico do kritja nekaterih stroškov, povezanih s šolanjem svojih otrok in pomoč ob rojstvu otroka.

     

    S sredstvi za programe socialnega varstva, ki jih v Mestni občini Ljubljana sofinanciramo na rednih javnih razpisih Ljubljana – zdravo mesto, prispevamo k lajšanju najhujših eksistenčnih stisk, saj omogočamo razdeljevanje hrane, obleke in obutve ter zagotavljamo nastanitve za brezdomne.

     

    V okviru svojih možnosti in pristojnosti zagotavljamo tudi številne druge spodbude, denimo pri vzgoji, izobraževanju in zaposlovanju. Mednje med drugim spadajo subvencioniranje cene vrtca, podpora raznovrstnim programom javnih del idr.

     

    S pomočjo načrtovane mestne stanovanjske politike zagotavljamo najemna oskrbovana stanovanja za starejše, nujne bivalne enote in neprofitna najemna stanovanja.

     

    Socialno ogroženim (brezplačno ali po znižani ceni) so v Ljubljani dostopne tudi številne kulturne prireditve, izobraževalne vsebine in športno-rekreacijski programi.

     

    Lepo vas pozdravljamo.

     

    Darija Božnik, Oddelek za zdravje in socialno varstvo, Mestna uprava Mestne občine Ljubljana

  • M MATJAž

    Ni slab predlog, samo glede nato da socialna podpora nima ne zavarovanja ne ničesar če se komu kaj zgodi v času opravljanja nekega dela.

     

    Pa glede na znesek ki je okoli 260€ kak naj bi sploh delali, teden dni, morda 14 dni največ?

     

    Mislim da PREDLOG NI SLAB, POVLEČE PA ŠE PRECEJ OSTALIH VPRAŠANJ.

     

    PA ŠE TO, MISLIM DA BI MARSIKDO ODKLONIL PREJEMANJE POMOČI ( mislim na tiste dokaj mlade ki se jim ne da delat )

  • J JUS

    Se povsem strinjam, je pa res da bi morale institucije oprostiti kot ste že nekateri omenili dela ne zmožne. Za ostale pa ja..le tako bo motivacija zopet čimprej v službo.

     

    Kar nekaj jih poznam, ki so ostali brez dela. Veliko zelo veliko od njih jih je bila mnenja da izkoristijo in tudi so kompletno pomoč zaradi brezposelnosti. DVE leti dopusta, oastali pa naj delamo zanjih.

    Kot delodajalec sem iz dela borze sprejemal kandidate. Ni jih bilo veliko, ki jih delo ni zanimalo in so želeli samo potrdilo da so me obiskali, vendar dovolj, da se temu naredi konec.

    Javil se nekdo celo tri tedne po datumu ko je bil naročen za razgovor in si še upal reči samo potrdilo želim.

     

    Zato JA.

     

    lp

  • f francise

    Kot sem že v podobni temi zapisal, bi bilo prav, da prejemniki socialne pomoči, določeno število ur na mesec opravijo v Karitas ali Rdečemu križu ali v domovih za ostarele!

  • M Miha Novak

    Te izjeme se bi itak določile. Tisti, ki ne morejo delati ne bi rabili pa bi vseeno dobivali podporo. Vsekakor ne bi šlo za delo 8 ur na dan, tako da bi ostal čas tudi za pisanje prošenj, izobraževanj ipd. Prav tako pa bi že samo delo prinašalo spoznavanje novih ljudi in znanj, kar je en del tega, da bi laže dobili službo. Dobro bi bilo, da bi lahko zaslužili tudi več kot 260 eur in bi lahko dostojno živeli. S tem bi se zagotovo zmanjšalo število tistih, ki prejemajo socialno pomoč in bi tako lahko več razdelili med tiste, ki ne izigravajo sistema. Prav tako pa se te pomoči ne bi vračalo, saj si jo odslužil (ne pa tako kot sedaj ko se ti nato vsedejo na premoženje).

  • s staršsem

    Nikakor ne morem razumeti citiranega stališča:...Sem za in proti (istočasno), saj vsi ne zmorejo - "zaradi dela nezmožni" - opravljati javnih del, kljub plačilu....

     

    Podpiram in takoj podpišem, da se uvede obvezni vojaški rok za moške stare od 18. leta dalje...., kar smo že imeli, saj vojaški režim v Jugi ni nikomur škodil-prej koristil, saj so mnogi mladeniči se marsikaj naučili, izučili in naredili zrelostni izpit za življenje...

     

    @ninanana, če ste ženska, vam je gornje oproščeno, nikakor pa vam ni razlaganje o stvareh, ki jih niste doživeli. Naj služenje jugo armije komentirajo tisti, ki smo tam bili. Zame je to izgubljeno leto, pa čeprav se nisem imel slabo in bil sem na dobrem položaju. Le dnevna kvota neumnosti, ki so nam jo servirali, je bila prevelika...

     

  • K Kanna

    Predlog je za moje pojme popolnoma zgrešen, saj sloni na predpostavki, da socialno podporo (DSP) dobivajo ljudje, ki se jim ne ljubi delat. Ne rečem, da dejansko ni nekaj takih med prejemniki, dejstvo pa je, da so ti v manjšini in da so leni povsod, tudi na delovnih mestih, kjer za to prejemajo več kot 260eur/mesec! S predlogom kopljete jamo ljudem, ki so izgubili delo ne po svoji krivdi in ki zaradi razmer na trgu dela ostajajo brezposelni kljub aktivnemu iskanju zaposlitve. Kot je omenjeno že v predlogu, 260eur še zdaleč ni dovolj za preživetje, po zgornjem predlogu pa bi takemu človeku, ki se ne more preživet, vzeli še edino, kar ima in s čimer lahko razpolaga: čas. Tisti, ki je bil kdaj brezposeln, ve, da če resnično želi najti delo, potrebuje za to kar nekaj ur dnevno, da lahko spremlja prosta del. mesta, piše prijave in hodi na morebitne razgovore, poleg tega pa se še udeležuje izobraževanj na ZRSZ, pa še marsikaj bi se našlo. S tem predlogom bi jim onemogočili še to.

     

    Predlog je sam v sebi protisloven, saj opravičuje javna dela za brezposelne oz. prejemnike DSP s tem, da bi tako omejili tudi delo na črno, čeprav po drugi strani sam predlog prepoznava, da 260eur pomoči ni dovolj za preživetje. Ustvarili bi torej najbolj poceni delovno silo, ki bi za 260eur/mesečno opravljala dela, ki se drugim ne splačajo oz. jih nočejo opravljat, hkrati pa ne bi imeli možnosti (časa), da bi se izkopali iz težke situacije. In to se mi zdi skrajno nesprejemljivo. Vsako delo mora biti pošteno plačano (in 260eur/mes. to zagotovo ni!), če ne pa ga naj opravljajo prostovoljci oz. tisti, ki zaslužijo dovolj, da ga lahko brezplačno ali za mizerno plačilo opravijo. Brezposelnim, ki so že tako ali tako pogosto žrtve slabega zdravja ali neusmiljenih razmer na trgu dela, pa bi naložili še delo za plačilo 260 eur/mes! Za moje pojme čisto IZKORIŠČANJE LJUDI, KI SO NEMOČNI; DA BI SE SITUACIJI UPRLI! Predlog deluje po principu: delaj za mizerno plačilo, ob katerem itak ne moreš preživeti, če ne pa umri od lakote!

     

    Zato sem močno PROTI takemu predlogu, podpornikom pa polagam na srce, da se zamislijo nad svojim (predvidevam da črnogledim) pogledom na brezposelne in prejemnike DSP. Če se zavedate situacije na trgu dela, se verjetno ni težko vživeti v to, da tudi sami pristanete na tem mestu (ali pa vaši starši, otroci, partnerji...). Kdorkoli bo pragmatično razmislil o situaciji brezposelnih, bo uvidel, da tega predloga ne sme in ne more podpreti. Trenutna ureditev je že tako takšna, da posameznikom ne uspe spodobno preživeti z 260eur, posledica tega pa je še bolj aktivno iskanje zaposlitve (ki pa je itak tudi formalno pogoj za prejemanje DSP). Kar se dela na črno tiče, pa krivce iščite raje pri podjetjih, ki bi delavca in produkte njegovega dela imeli, ne bi ga pa pošteno plačali! Kako naj bo kriv človek, ki je običajno zgolj zaradi osebne stiske primoran opravljati delo po nezakoniti poti, saj mu drugega ne preostane...

     

  • S Simona78

    ... ljudje, ki so na socialni podpori bi se počutili bolj vključene v družbo, lahko bi si pridobili nove izkušnje in znanja ...

     

    A s ponižujočim čiščenjem žvečilk s pločnikov, kamor so jih izpljunili tisti, ki imajo polne riti vsega?!?

     

    Jaz ti predlagam, da greš sam za en mesec opravljat takšno delo za takšno mizerno plačilo in se potem oglasi.

    Vsekakor pa ne podpiram talanje DSP vsepovprek, kar pa so z novim zakonom o socialnih transferjih kar dobro poštimali.

    • N Nepremičninar

      Ni samo čiščenje žvečilk delo, ki bi ga brezposelni lahko opravljali, pa tudi sicer ni jasno, ali smejo biti samo prejemniki socialne pomoči imuni na takšno "ponižujoče" delo. Nekdo bo to sicer moral narediti (lahko za plačo, lahko pa brezplačno), ali pa bodo mestne ulice vedno bolj onesnažene... Sicer pa ni nobeno delo bolj ponižujoče kot beračenje.

       

      Zelo se strinjam s predlogom, da bi prejemki iz naslova socialne pomoči morali prejemniki zaslužiti - že to je veliko vredno, da država (ali pa družba) zagotovi možnost zaslužiti vsaj za golo preživetje.

       

      Sicer pa je prav vsak za kaj sposoben in prav na vsakem področju obstajajo dela, ki ne omogočajo podjetniškega preživetja in se jih torej nihče ne loti, ker se ne izplača. Ravno to pa je čar predloga, saj prejemniki socialne pomoči (in tudi izplačevalci le te) ne rabijo razmišljati o racionalnosti ali celo donosnosti. Ker so prejemniki očitno brez službe, imajo (za razliko od tistih srečnežev, ki službo imajo) osem ur časa več na razpolago, a v tem času pač ne smejo opravljati dela na črno (kar je žal pogosta praksa). Če bi jim z razporeditvijo na katerokoli delo odvzeli možnost dela na črno, bi se prostovoljno odreklo socialni pomoči vsaj polovica prejemnikov, ostalim pa bi se lahko znesek podvojil in bi že dosegel minimalno plačo!!!

       

      Argumenti, da vsi prejemniki pomoči niso zdravi, dela zmožni in podobno, pa so neumestni, saj so boleznine in invalidnine v domeni drugega finančnega vira...

       

      Edini resen (oz. življenjski) pritiargument pa je to, da se takih del ne da obdavčiti in zato najbrž ne bo dovolj politične volje za sprejem tovrstnega zakona.

       

      Simona78 - domnevam, da je številka v tvojem imenu leto rojstva (in ne npr. tvoja starost), zato bi pričakoval nekoliko manj samozadostnosti in nekaj več modrosti... Vsak, prav vsak bi moral (ne glede na univerzitetno izobrazbo in dokorate...) določen čas opravljati tudi "ponižujoča" dela, da bi potem znal biti hvaležen, če mu je dano, da si kruh služi z delom, ki ga veseli ali pa vsaj ne onesrečuje.

       

  • Ikona uporabnika Anti NWO Anti NWO

    PROTI, zato, ker socialna pomoc mora biti dana ljudem brezpogojno!!!! SLOVENIJA JE SOCIALNA DRZAVA PISE V USTAVI!!!!!

     

    Ce pa so ze prisiljeni delati, potem naj se to steje v delovno dobo. za 260€ na mesec, mu pol pripada se malica in potni stroski!!! Dela pa se priblizno 13 ur na teden ali 53 ur na mesec maksimalno. Prav tako morajo biti zavarovani in jim tecti delovna doba, to je en minimalni pogoj, da bi se lahko kaj takega sploh uveljavilo.

    • D D0

      Ne drži, nikjer ne piše, da mora biti socialna pomoč dana brezpogojno; če bi bilo tako, potem bi jo lahko dobil kdorkoli (tudi nekdo z visokimi dohodki), pa je ne more.

       

      Zdravstveno zavarovanje bi brez dvoma bilo (saj je že sedaj), malico morda tudi, potni stroški so pa itak samo slovenska anomalija in so zreli za ukinitev.

  • n ninanana

    Socialna podpora znaša 260 € in ne 280 €.......dodajam popravek napisanemu komentarju, (kako bi zaposlil vse brezposelne z javnimi deli).

  • n ninanana

    Sem za in proti (istočasno), saj vsi ne zmorejo - "zaradi dela nezmožni" - opravljati javnih del, kljub plačilu....

     

    Podpiram in takoj podpišem, da se uvede obvezni vojaški rok za moške stare od 18. leta dalje...., kar smo že imeli, saj vojaški režim v Jugi ni nikomur škodil-prej koristil, saj so mnogi mladeniči se marsikaj naučili, izučili in naredili zrelostni izpit za življenje....Danes mnogi mladi tavajo, se ne najdejo, zapadajo v depresije, se izgubljajo v nedovoljenih opojnih pijačah, drogah, zdravilih itd. Z brezposelnostjo se le-to veča, saj mnogi nimajo urejenih domačih razmer, so izpostavljeni nasilju ali drugim vrstam zlorabe, kar običajno Slovenci ne želimo videti....Za ženske - mladenke z 18. letom pa dati možnost, da se enako vključijo v vojaški rok, kar bi dalo več zaleta medsebojnega sodelovanja....Starejši bi bili mentorji in svetovalci mlajšim, ki bi, verjamem, z veseljem pristopili k tovrstni aktivnostim....saj s pravilno usmeritvijo, disciplino, lastnim vzgledom in krepostjo, lahko pripomoremo k pošteni, verodostojni in dela sposobni mladini.....,ki danes razpuščena išče le ugodja, subvencije, prevare za štud.prehrano, študij do nezavesti in s tem vse ugodnosti....., kar se prične že v dijaških letih, podporo in potuho jim delajo pa Dijaške organizacije, Študentske organizacije in drugi....(tovrstne organizacije pa nemudoma ukiniti), saj se napajajo iz državnega proračuna!

  • j jojprejoj

    Se strinjam. Če je zdrav in mlajši od 55 let naj dela vsaj nekaj koristnega, dela je dosti. Če že prijemajo denar naj zanj tudi nekaj naredijo. Čestitam super predlog.

  • M Milan Milek

    Se popolnoma strinjam!