Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Subvencije / spodbujanje dela na domu

3400 OGLEDOV 6 KOMENTARJEV

Predlagam, da država začne bolj aktivno spodbujati delo na domu v obliki subvencij, olajšav in podobnega. S to obliko dela lahko namreč delodajalci privarčujejo na potnih stroških za zaposlene, elektriki, ogrevanju, malici; raziskave pa prav tako kažejo, da se je pri ljudeh, ki delajo od doma, bistveno zmanjšal stres, pritisk in povečala učinkovitost. Zaposleni si lahko svoj delovni čas razporedijo kakor želijo, kar zelo razbremeni starše z majhnimi otroci in tudi ljudi, ki denimo skrbijo za ostarelega sorodnika. Prav tako ljudje,ki delajo od doma bistveno manj "posegajo" po bolniških: vzemimo npr. alergika, asmatika ali človeka z glavkomom - vso ti imajo minimalno 2-3 specialistične preglede na leto; ker specialisti v bolnišnicah ne delajo popoldan, si je zaposleni prisiljen vzeti bolniško. V kolikor delodajalec dovoli fleksibilen delovni čas to seveda ni problem, ampak na žalost je veliko delodajalcev zelo nefleksibilnih glede tega. Zaradi tega je delo na domu, prav tako eno od sredstev varčevanja v zdravstveni blagajni.

Verjamem, da veliko delovnih mest ni primernih za to obliko dela; je pa jih tudi veliko, ki bi bila bolj učinkovita če bi zaposleni delali od doma. Vzemimo denimo komercialista, ki piše ponudbe za strojno opremo - trg: celoten svet. Ta komercialist v veliki meri profitira od dela od doma, saj si delovni čas razporedi glede na čas stranke: denimo če ima stranko v Braziliji bo delal popoldan; če pa v Rusiji bo pa pač malo bolj zgodaj vstal. Žal se pri nas delodajalci obnašajo kot da so zaposleni njihova last in mislijo, da so bolj učinkoviti če jim kdo od nadrejenih »diha za vrat«. Poleg tega so v večini popolnoma neodprti do vseh vrst inovacij, zato jih mora država "prisiliti" oziroma jih »pritegniti«, da začnejo razmišljati drugače.

29 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR A ALLOVE 2 predloga
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


20. 8. 2012

Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve

Bistvena značilnost pri tej obliki zaposlitve je ta, da delavec opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven prostora delodajalca. Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. Za delo na domu mora biti podano ustrezno soglasje volj delodajalca in delavca, ki se izrazi v sklenitvi posebne pogodbe o zaposlitvi za delo na domu. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02, 79/06-ZZZPB-F, 46/07-Odl. US, 103/07, 45/08-ZArbit in 83/09-Odl. US, v nadaljevanju ZDR) določa, da se s pogodbo o zaposlitvi med delodajalcem in delavcem uredijo pravice, obveznosti in pogoji, ki so odvisni od narave dela na domu. Izrecno je določeno, da ima delavec pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu, pri čemer se višina nadomestila določi s pogodbo o zaposlitvi. Delodajalec je dolžan zagotavljati varne pogoje dela na domu. O nameravanem organiziranju dela na domu je dolžan, pred začetkom dela delavca, obvestiti inšpekcijo za delo. Inšpektor za delo delodajalcu prepove organiziranje ali opravljanje dela na domu, če je delo na domu škodljivo oziroma če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja, ter v primerih, ko gre za dela, ki se ne smejo opravljati kot delo na domu, kar tako določa zakon ali drug predpis. Delavec, ki opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri v dogovoru z delodajalcem, ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca, vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja. Leta 2007 je bila opravljena analiza pravne ureditve fleksibilnih oblik zaposlovanja v luči evropskega socialnega modela prožne varnosti, ki je pokazala, da ni večjih težav v zvezi z veljavno pravno ureditvijo dela na domu, ki se opravlja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, da pa v okviru formalnega delovnega razmerja te oblike dela ni zelo veliko. Dana je bila pobuda, da bi bilo primerno predvideti bolj prožne možnosti za začasno opravljanje dela na domu ali za kombiniranje »klasičnega« opravljanja dela v prostorih delodajalca z delom na domu. Upoštevaje navedeno se ob sistemski spremembi ZDR v smislu jasnejše ureditve in zaradi motiviranja širših možnosti uporabe kombinacij dela na domu z uporabo informacijske tehnologije, izrecno predlaga možnost, da se s pogodbo o zaposlitvi delodajalec in delavec dogovorita, da bo delavec opravljal delo na domu le del delovnega časa delodajalca (za posamezen dan v tednu ali nekaj ur). Upoštevaje navedeno ugotavljamo, da so določbe ZDR, ki urejajo možnost opravljanja dela na domu ter predlagane spremembe primerne in skladne z mednarodnimi dokumenti. Strinjamo se, da je potrebna nadaljnja aktivnost pri »promociji« oz. »popularizaciji« tovrstnih razmerij za večjo uporabo tega instituta v praksi, tudi z morebitnimi subvencijami, kar pa je seveda odvisno od finančnih možnosti.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 18. 6. 2012 | 08:56:54

Subvencije / spodbujanje dela na domu

Predlaga, da država začne bolj aktivno spodbujati delo na domu v obliki subvencij, olajšav in podobnega. S to obliko dela lahko namreč delodajalci privarčujejo na potnih stroških za zaposlene, elektriki, ogrevanju, malici; raziskave pa prav tako kažejo, da se je pri ljudeh, ki delajo od doma, bistveno zmanjšal stres, pritisk in povečala učinkovitost. Zaposleni si lahko svoj delovni čas razporedijo kakor želijo, kar zelo razbremeni starše z majhnimi otroci in tudi ljudi, ki denimo skrbijo za ostarelega sorodnika. Prav tako ljudje,ki delajo od doma bistveno manj "posegajo" po bolniških: vzemimo npr. alergika, asmatika ali človeka z glavkomom - vso ti imajo minimalno 2-3 specialistične preglede na leto; ker specialisti v bolnišnicah ne delajo popoldan, si je zaposleni prisiljen vzeti bolniško. V kolikor delodajalec dovoli fleksibilen delovni čas to seveda ni problem, ampak na žalost je veliko delodajalcev zelo nefleksibilnih glede tega. Zaradi tega je delo na domu, prav tako eno od sredstev varčevanja v zdravstveni blagajni.

Verjamem, da veliko delovnih mest ni primernih za to obliko dela; je pa jih tudi veliko, ki bi bila bolj učinkovita če bi zaposleni delali od doma. Vzemimo denimo komercialista, ki piše ponudbe za strojno opremo - trg: celoten svet. Ta komercialist v veliki meri profitira od dela od doma, saj si delovni čas razporedi glede na čas stranke: denimo če ima stranko v Braziliji bo delal popoldan; če pa v Rusiji bo pa pač malo bolj zgodaj vstal. Žal se pri nas delodajalci obnašajo kot da so zaposleni njihova last in mislijo, da so bolj učinkoviti če jim kdo od nadrejenih »diha za vrat«. Poleg tega so v večini popolnoma neodprti do vseh vrst inovacij, zato jih mora država "prisiliti" oziroma jih »pritegniti«, da začnejo razmišljati drugače.

Komentarji