Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Splošna uvedba 35-urnega delovnega tedna za namene zniževanja brezposelnosti
 
karla
Ogledov: 5246
Predlog poslan 17.12.2009
Arhivirano
Zadnja sprememba 17.12.2009 19:42:28

  Predlog   Število glasov   Komentarji (11)  

Ideja o porazdelitvi dela (angl. shared work) je stara že več kot sto let in je pogosto služila za zniževanje brezposelnosti v kriznih časih. Osnovna ideja je v tem, da se uvede splošno skrajšanje delovnega časa npr. na 35 ur na teden, torej skrajšanje za 12,5%, s čemer se delo, ki je na razpolago, porazdeli med več ljudi. Na vsakih sedem zaposlenih tako dobimo eno dodatno delovno mesto. Na ta način je mogoče bistveno in hitro zmanjšati trenutno brezposelnost, hkrati pa se posledice krize solidarno porazdelijo med vse prebivalce.

Skrajšanje delovnega časa za 12,5% sicer pomeni hkrati tudi znižanje bruto plače za enak odstotek, vendar lahko država sredstva, ki jih zdaj namenja za denarna nadomestila in socialne pomoči, prerazporedi za kritje primankljajev pri plačevanju prispevkov, kolikor je mogoče (predvsem pri najnižjih plačah) pa tudi za dodatek k neto plači, ki bi bila v tem scenariju nižja. Vendar je porazdelitev dela smiselna tudi v primeru, če država ne bi mogla zagotoviti dodatkov k vsem plačam (pri najnižjih plačah bi bili dodatki seveda nujni), saj bi si na ta način izgube prihodkov delili vsi državljani in jasno je, da je bolj pravično in da lažje vsi shajamo z nekoliko nižjimi plačami (ob krajšem delovnem tednu), kot pa da 100.000 (in pričakovano še mnogo več) ljudi ostane dolgotrajno povsem brez dela, ostali pa nemoteno živijo naprej.

Pomemben tukaj je še družbeni vidik: brezposelnosti, kakršna se sedaj vzpostavlja in še raste, ne bo mogoče znižati v letu ali dveh, ampak bo proizvedla veliko število trajno oz. dolgotrajno brezposelnih, ki bodo na ta način ostali izključeni tudi iz siceršnjega družbenega življenja in posledično tudi osebnostno zaznamovani. Porazdelitev dela z uvedbo 35-urnega delovnega tedna bi pomenila družbeno vključenost velikega števila ljudi, ki bi sicer postali in trajno ostali marginalna skupina.

Izpostaviti velja tudi to, da krajšanje delovnega časa rešuje tudi problem velikega števila višje kvalificiranih, tj. diplomantov, ki prihajajo na zasičen trg dela. 35-urni delovni teden bi pomenil eno novo delovno mesto učitelja na sedem obstoječih mest učiteljev, enako za pravnike, ekonomiste, inženirje ipd. Le pri par deficitarnih poklicih kot so npr. zdravniki, kjer gre za pomanjkanje kadrov, bi morali v tej shemi omogočiti večje število delovnih ur.

Skratka: delo, ki je na razpolago, je potrebno porazdeliti med čimvečje število ljudi, kar pa lahko dosežemo z uvedbo krajšega delovnega tedna. V času krize to sicer pogosto pomeni nekoliko nižje plače za vse, v času ponovne konjunkture (če bo sledila), pa se lahko zaposleni prično ponovno boriti za zvišanje plač na staro raven ob hkratnem ohranjanju krajšega delovnega časa, kar pa pomeni več prostega časa in s tem bistven dvig na področju kvalitete življenja.

Za konec: ideje o krajšem delovnem času ne smemo obravnavati kot kakšno naivno iluzijo. V prvi polovici 19. stoletja so delavci delali 16 ur na dan in več. Šele pred sto leti so si delavci izborili 8-urni delovni dan. Leta 1932 so po veliki krizi v več kot polovici ameriških podjetij uvedli 30-urni delovni teden, da bi znižali brezposelnost. V zadnjih desetletjih so v mnogih državah zahodnega sveta resno obravnavali predloge o uvedbi npr. 30-urnega delovnega tedna, ali o uvedbi štiri-dnevnega delovnega tedna (tj. 32 ur) ipd.

Delo je dobrina, ki jo je potrebno pravično razdeliti med ljudi. Bolj pravično je, da več ljudi dela 35 ur na teden, kot pa da manj ljudi dela 40 ur na teden. Hkrati pa je dobrina tudi prosti čas, ki ga splošno skrajšanje delovnega časa prinese ljudem.


Ključne besede brezposelnost, krajši delovni čas, porazdelitev dela
Kategorija: Socialne zadeve


Zadnji komentarji:

Trojanec | 04.01.2010 | 07:58
 
Proti iz preprostega razloga. Firma potrebuje 7 ljudi, ki dela enako stvar, da se ji zdi smiselno zaposlit še enega zaradi skrajšanja delovnega časa. Teh firm v Sloveniji pa ni tako veliko. Poleg tega je vsakemu potrebno ustvariti novo delovno mesto (prostor, oprema...). Ne bo efekta.
mtc | 31.12.2009 | 16:35
Sem zelo proti temu predlogu. Predvsem zaradi namena. Načeloma ni nič narobe s skrajšanim delovnim časom (nekatere EU države so že to izvedle), vendar se to ne počne v kriznih časih in s takim namenom. Večino delovnih mest s takim delovnim časom je že danes kritičnih, saj so v panogah, kjer vlada prezaposlitev, dodana vrednost dela pa je minimalna.

Slovenija potrebuje v prvi vrsti optimizacijo trenutnega sistema. Kot je že nekaj komentatorjev pred mano izpostavilo, je v Sloveniji ogromno delovnih mest, ki redno zahtevajo nadure in to neplačane. Po drugi strani pa imamo ogromne sisteme (recimo Slovenske Železnice), kjer več kot polovica ljudi ne oddela svoje plače. Strategija slovenskega gospodarstva je v tem trenutku nejasna, nihče ne ve koliko delovnih mest Slovenija potrebuje za teoretično odpravo brezposelnosti, nihče ne ve koliko dodane vrednosti je danes potrebne v poslovanju, da podjetje normalno deluje...

V prvi vrsti je potrebno zmotivirati in ponuditi ustrezno pomoč podjetništvu. Predvsem segment podjetij z 1-5 zaposlenih je tisti, ki bi moral biti deležen posebne pozornosti, saj se tu lahko pričakuje visoke dodane vrednosti in pa možnost dodatnega zaposlovanja.

Dejansko je 40-urni delavnik v Sloveniji samo formalnost.
AnžeŠinkovec | 21.12.2009 | 07:36
Predlog se mi zdi nesmiseln iz večih vidikov. Predvsem pa se mi zdi nesmiselna predpostavka o nujnosti polne zaposlenosti. Te kakorkoli se trudimo ni mogoče doseči.

Problem je, kljub temu, da je ideja na prvi pogled izjemno zanimiva, da poraja ničkoliko problemov, osebnih - npr. zaradi s strani države znižanjega dohodka ob enakih stroških, za podjetja, ki jih med drugim ne stane enako 10 ali 12 zaposlenih, čeprav opravijo enako ur.

Strinjam se sicer, da je potrebno reševati problem brezposelnosti in družbeno porazdeljevati stroške krize, vendar pa se mi zdi, da obstajajo boljši načini za opravljanje te naloge.

Veliko bolj zanimiva se mi zdi ideja temeljnega državljanjskega dohodka, ki reši tako problem brezposelnosti, kot prenizke plače, kot izkoriščanja delovne sile, njene vezanosti na delodajalca in obratno...
Anti NWO | 21.12.2009 | 01:24
 
Ma dej, jaz sploh ne vem vec, kako glasovati, ce se sploh da, ponekod je glasovanje zaklenjeno, drugje, pa ne moram glasovati, ne vem ali je kriv browser, da ne moram glasovati ali so kaj oni naredili?

Uporabljam OPERO!!
moderatorBP | 21.12.2009 | 08:43
O vsakem predlogu se glasuje v obdobju sedmih dni po koncu razprave (slednja traja 15 dni).

Vse predloge, za katere lahko kot registriran uporabnik glasujete in za katere še niste oddali svoj glas, najdete pod gumbom "Glasuj" v desnem meniju.
cairns | 20.12.2009 | 23:43
Za krajšanje delovnega časa da, za nižanje plač ša ne. Saj so že tako nizke da se ne da več preživet.

Opozorilo:
Izkoristil bi priliko in prosil vse registrirane uporabnike naj glasujejo za predloge. Ni važno ali ZA ali PROTI. Če hočemo da se naš glas čuje moramo glasovati in preseči minimum potrebnih glasov. Če ne bomo glasovali bo ta stran postala nesmiselna.
KatjaC | 20.12.2009 | 14:28
Absolutno PROTI nižanju bruto dohodka in popolnoma ZA skrajšanje delovnega časa (Chicaške žrtve v maju 1886 se obračajo v grobu, ko opazujejo, na kaj vse danes pristanejo delavci oz. k čemu celo težijo!).

Nadure? Večinoma ali celo nikoli upravičene, pojavijo se ob slabi organizaciji dela, bodisi zaradi predhodnega ležerstva, bodisi zaradi premajhnega števila zaposlenih. Pa tudi zaradi pogoltnosti delavcev samih, ki za nekaj deset ali sto € več odjedajo delo drugim in zanemarjajo lastne družine. Izključena ni niti kategorija tistih, ki popustijo izsiljevanju delodajalcev s kopico v vrsti čakajočih brezposelnih.

Denar za plače? Ga je kot pečka, le razporejen med vse ni pravilno.

Ogromno se lahko naredi tudi na področju opravljanja večih služb naenkrat. Za začetek so to hoteli že poslanci z nezdružljivostjo županske in poslanske funkcije (žal neuspešno), nadaljevanje bi lahko bilo v opravljanju funkcije nadzornika v le ENEM podjetju - ne samo plačilo, problem je predvsem v angažiranosti in kvaliteti opravljenega dela, da ne omenjam drugih interesov (npr. koprski župan Popovič je tudi med nadzorniki Luke Koper). Pa tako naprej, primerov je ogromno. Svobodno bi se lahko za več služb odločali le s. p. brez zaposlenih, ki ne nosijo odgovornosti za nikogar drugega, vsi ostali pač ne. Pa naj ne privleče kdo na dan svobodne gospodarske pobude. Takoj ponudim stari italijanski pregovor, ki se vedno znova izkaže za verodostojnega: 100 mestieri, 1000 miserie. V prevodu: 100 poklicev (opravil), 1000 revščin.
Anti NWO | 18.12.2009 | 19:27
 
Lahko bi presli lepo kr na 32 urni delovnik z tem se strinjam, saj to opozarjam ze dosti casa, da smo ze zreli, da lahko delamo manj in to za isti denar, poleg tega se lahko na ta nacin zaposli vec ljudi. Delanje nadur je itak nesmiselno, ker lahko delati tudi 12 ur na dan in ne boste zasluzili toliko kot nekateri z normalnim ali celo polovicnim urnikom, oziroma celo v eni sami uri. Zato obvezno zmanjsati stevilo delovnih ur, da bomo imeli vsaj vec prostega casa, torej 4 dni na mesec dodatnih, oziroma 48 dni na leto + dopust seveda. Pa da ne bo kdo jokal, da ki imamo prevec dopusta in, kdo bo to placal. Prav nic ne rabi placati, tako naj bo in pika. Nadure pa morajo biti mastno placane in morajo biti prostovoljne, ter nikoli ne presegati doloceno stevilo nadur.
Katrin | 18.12.2009 | 13:07
Ni slaba ideja, a se kljub temu strinjam z andrejčkom. Mislim, da je treba predhodno izčrpati možnosti za povečanje delovnih mest, ki jih imamo na voljo že sedaj, a jih neustrezno nadzorujemo.

Predvsem pri višje izobraženih velja, da delajo vsaj še za 1/3 drugega delovnega mesta - jaz osebno pridelam med 30 do 50 nadur na mesec. Štirim takim zmanjšaš delo na zakonsko določen urnik, pa imaš zaposlenega enega brezposelnega.
andrejček | 18.12.2009 | 12:27
ko bi inšpekcija za delo delala svoje delo tako, kot se zagre bi bilo vsaj pol manj brezposelnih, saj bi preprečila kopičenje nadur (ki jih delodajalec ob koncu leta izniči, saj jih več kot toliko ne sme biti - vem za konkretne primere, ko se dela tudi po 220 ur in več na mesec in to več mesecev, višek ur pa ni nikoli plačan (tudi sam sem v temu; bili so tedni, ko sem delal 6 dni zaporedoma po 12 ur, drugi teden pa enako naprej do konca meseca).. kle so rezerve brez da se ostalim odjema delo in znižuje plača 
Ivan Kastigar | 18.12.2009 | 09:07
Pozdravljeni
V kolikor bi v Sloveniji bilo sodstvo res neodvisno in bi pripeljali tudi kakšen postopek z obsodilno sodbo, nekaterim naredili revizije pa jim potem pobrali tudi premoženje med te štejem tudi nadzornike ki so odgovorni-nisem še slišal, da bi kateremu  iz nadzornih odborov vzeli premoženje. Je mogoče kdo od vas? haha
Ljudstvu je treba dati da je potem kupna moč visoka, ker v nasprotnem primeru bo pa res čudna!!!
Delo ni ovrednoteno in zato ni napredka, napreduješ lahko le če imaš strica ki je na položaju in ima veze, da ne govorim o nepotizmu...

Nič nebi škodilo, če bi predsednik izpolnil obljubo in bi zopet mladino poslali na služenje vojske za kakšno leto. Da malo na patriotizmu dobimo.

Kaj storiti sem pa napisal pod temo ALTERNATIVA ZOPER RECESIJO

Upajmo, da bo po noven letu boljše.