Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Omejevanje študentskega dela
 
Daniel
Ogledov: 4723
Predlog ustvarjen 12.04.2012
Z odzivom organa 29.05.2012
Zadnja sprememba 12.04.2012 09:15:07

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (5)   Popravki predloga  

Moj predlog gre v smeri omejitve študentskega dela po vzoru uspešnih evropskih držav(Nemčija, Avstrija, Švedska, Finska...).  Menda je že vsakomur jasno, da ureditev kakršna je sedaj ne pelje v boljšo prihodnost. Najmanj za študente!

Že tisočkrat je povedano, da so študentski servisi pri nas unikum v Evropi. Imamo problem zaposlovanja diplomantov, ker jih je enostavno preveč, imamo problem zaposlovanja starejših, ker jih nadomeščajo študenti, imamo preveč študentov in nizko kvaliteto študija. Vse to že močno bije v oči, zgodi pa se nič.

Ko gre človek v katero izmed trgovin, opazi veliko zaposlenih z značkami »študent«, v restavracijah ravno tako, tudi pri visoko specializiranih poklicih je enako. Recimo pri arhitektih, kjer je v načrtih veliko več napak kot jih je bilo včasih. Pri njih so zaposleni samo lastniki, potem pa vrsta študentov in ljudi prek pogodb. Zaposlovanja praktično ne poznajo.

Treba je dojeti, da ta način ne pelje v povečanje blaginje in tudi ne k povečanju konkurenčnosti! To zadnje bi rad poudaril, ker mnogi mislijo, da poceni delovna sila pomeni večjo konkurenčnost, v resnici pa ni tako. Prav tako je ne povečujejo negotove zaposlitve prek raznovrstnih pogodb(avtorskih, najemnih, itd.). Samo človek, ki ima varno zaposlitev, bo lahko nekaj ustvarjal. Tudi zase namreč, ne le za podjetje, ki ima korist od manjših stroškov. In ravno to bo poganjalo gospodarstvo, da si bo lahko kupil stanovanje, ustvaril družino, ustvaril podjetje, plačeval prispevke za pokojnine, davke, itd. Študent k temu ne prispeva nič.

Povprečna dolžina študija je alarmantno dolga v primerjavi z drugimi državami. Predvsem zaradi študentskega dela. Namesto, da bi se študij čim preje dokončal, se vleče zaradi dela preko napotnic, ker so možnosti za zaposlitev zelo nizke. To je začaran krog in enkrat ga je treba prekiniti! V začetku bo boleče, vendar bodo učinki opazni dokaj hitro.

Načinov kako bi bilo potrebno to urediti, pravzaprav ni potrebno čisto na novo odkrivati. Moj predlog je, da se preuči in ustrezno implementira nemški sistem.

Glavne usmeritve so: 

a) omejitev števila ur, ki jih lahko opravi študent(zato, da lahko še nemoteno opravlja študijske obveznosti - pri nas je dolžina študija alarmantno dolga!). V Nemčiji je to 20h/teden oziroma ustrezno število ur na leto - lahko opravlja delo tudi v enem kosu, recimo med študijskimi počitnicami lahko dela poln delovni čas, vendar, dokler ne izpolni letne kvote ur.

b) omejitev zaslužka, v Nemčiji 400€/mesec oziroma odgovarjajoča vsota na letni ravni, podobno kot pri zgornji točki. V kolikor študent zasluži več, si je dolžan sam plačevati zdravstveno zavarovanje, šolnino itd. Predlog je, da se nemški znesek ustrezno zmanjša, glede na slovensko povprečno plačo, ki je približno dvainpolkrat manjša od nemške.

Pogoja pod točko a in b morata biti vzajemno izpolnjena.

c) določitev najmanjše tarife za študentsko delo(tako, kot je določena minimalna plača).

 

Konkurenčnosti in blaginje ne povečujejo prekerne zaposlitve, ampak relativno gotove oziroma regulirane zaposlitve, tako da ljudje, predvsem mladi lahko ustvarjajo, najemajo kredite, plačujejo davke, prispevke, ddv... skratka, da lahko trošijo! Obveznosti študentov so, da vneto študirajo in kasneje prispevajo k širši družbeni blaginji in ne to, da zagotavljajo poceni delovno silo podjetjem.

Prepričan sem, da so prihranki na tem področju enormni. Izračunati je potrebno kakšen strošek predstavlja za državo podaljšan čas študija, fiktivni vpisi, šolanje kadra, ki kasneje ne prispeva k družbeni blaginji. Vse to pa plačujejo aktivni državljani.

Ali je Slovenija tako bogata država, da lahko šola visokoizobražene ljudi, ki bodo oddali svoj delovni potencial v tujini namesto doma?

Prosim za komentar in odziv. Hvala.

 


Ključne besede delo, študij, konkurenčnost, blaginja, brezposelnost, mladi, študentsko delo
Kategorija: Gospodarstvo


Zadnji komentarji:

Fishella | 10.05.2012 | 08:26
Proti sem samo zato, ker z sprejetjem takega zakona bi nastradali samo študenti. 
Če študentom omejimo zaslužek, kako pa bodo se preživljali dokler so na študiju. Plače so nizke, starši nimajo denarja, študij stane ogromno, predvsem za tiste ki niso iz kraja v katerem se šolajo. 
Že dijake izpisujejo iz šol ker starši niso zmožni kriti stroškov, kako naj bodo pa študentje potem?
Potem bi bil boljši predlog da se študentski servisi v celoti ukinejo in študentje in dijaki dobijo možnost redne zaposlitve tudi med šolanjem. Če se poleg tega prepove še množično uvažanje delovne sile iz Albanije in Bosne, pa bo dela dovolj za vse.
Anti NWO | 15.04.2012 | 16:09 Prikaži
 
PROTI!

Studentsko delo trenutno predstavlja vir dohodka za ljudi, ki ne morajo dobiti zaposlitve za dolocen ali nedolocen cas in vcasih so prisiljeni delati na crno. Podpiram delo na crno, ker v nasi gnili drzavi je to edini nacin za prezivtje in eni bi nam celo onemogocili prezivetje z takimi in podobnimi problemi. 

Zato je treba najti drugo resitev!!!
ju_rom | 15.04.2012 | 15:20
Kot študent sem mnogim znancem, samozaposlenim in zaposlenim prek svoje izkaznice "peljal" denar, pobral provizijo in mi sploh ni bilo potrebno delati.
Vsako leto sem tako "zaslužil" -preračunano na današnje evre- cca.4000EUR.0

Ker je delo sicer visoko obdavčeno in obremenjeno z raznimi prispevki smo bili zadovoljni vsi; 
delodajelc je bil zadovoljen, ker je dobil storitev za manj denarja,
izvajalec ker je dobil svoj zaslužek
jaz, ki sem pobral provizijo.

Plačilo študenta gre pravnim osebam v strošek in številni s.p.-ji so me "zaposlili".
Tako je to bilo in tako smo študenti lahko "delali" tudi po 60ur tedensko in študij vseeno v roku zaključili.
Toliko o študentskem delu.

luvi | 13.04.2012 | 22:24
K temu naj dodam le, da je nujno ukiniti parazitske študentske servise (in podobne študentske organizacije), ki ne počnejo drugega kot izkoriščajo prav tiste, zaradi katerih obstajajo, torej študente. Za študentsko delo naj poskrbijo Zavodi za zaposlovanje.
jbozicek | 13.04.2012 | 13:27
Komentar je izbrisal avtor komentarja.
jbozicek | 13.04.2012 | 13:27
V okviru varčevalnega paketa bi vlada morala ukiniti študentsko delo, ki poteka preko študentskih servisov. V trgovinah in lokalih sploh ni več normalnih zaposlenih, samo še neke "študentke".Dejansko gre za nelegalno konkurenco normalnim zaposlenim in iskalcem zaposlitve, ker so študentje "cenejši". Korist od tega pa imajo le lastniki študentskih servisov in delodajalci. Naj študentje služijo pod enakimi pogoji, kot ostali zaposleni, z ustreznimi dajatvami.

Študentsko delo

Moj predlog gre v smeri omejitve študentskega dela, po vzoru uspešnih evropskih držav(Nemčija, Avstrija, Švedska, Finska...)  Menda je že vsakomur jasno, da ureditev kakršna je sedaj ne pelje v boljšo prihodnost. Niti za študente!

Že tisočkrat je povedano, da so študentski servisi pri nas unikum v Evropi. Imamo problem zaposlovanj diplomantov, ker jih je enostavno preveč, imamo problem zaposlovanja starejših, ker jih nadomeščajo študenti, imamo preveč študentov in nizko kvaliteto študija. Vse to že močno bije v oči, zgodi pa se nič.

Gre človek v trgovino, pol zaposlenih je z značkami »študent«, v gostilnah prav tako, tudi pri visoko specializiranih poklicih enako - recimo arhitekti, v načrtih same napake, rišejo študenti. Vsi, ki pa imajo za ta dela izpite in diplome, pa brezposelni.

Treba je dojeti, da ta način ne pelje v povečanje blaginje in tudi ne k povečanju konkurenčnosti! To zadnje bi rad poudaril, ker mnogi mislijo, da poceni delovna sila pomeni večjo konkurenčnost, pa je ne. Prav tako je ne povečujejo negotove zaposlitve prek raznih pogodb(avtorskih, najemnih, itd.). Človek, ki ima varno zaposlitev, bo nekaj ustvarjal, zase namreč, na samo za podjetje, ki ima od tega korist. In ravno to bo poganjalo gospodarstvo, da si bo kupil stanovanje, ustvaril družino, kupil računalnik, ustvaril podjetje, plačeval prispevke za pokojnine, davke, itd. Študent k temu ne prispeva nič.

Povprečna dolžina študija je alarmantno dolga v primerjavi z drugimi državami. Zaradi študentskega dela! Namesto, da bi se študij čim preje dokončal, se vleče zaradi dela preko napotnic, ker so možnosti za zaposlitev zelo nizke. To je začaran krog in enkrat ga je treba prekiniti! V začetku bo boleče, vendar bodo učinki opazni dokaj hitro. V nekaj letih.

Treba je dojeti to, da konkurenčnosti in blaginje ne povečujejo prekerne zaposlitve, ampak sigurne oziroma regulirane zaposlitve, da ljudje, predvsem mladi lahko ustvarjajo, najemajo kredite, plačujejo davke, prispevke, ddv, da lahko trošijo!

Kadar imam obiske iz tujine, se ljudje čudijo kako to, da je po lokalih in restavracijah toliko mladine. V tujini hodi v restavracije srednja, delovna generacija, pri nas pa študentje. Mi smo res nekaj posebnega.


Ključne besede: delo, študij, konkurenčnost, blaginja, brezposelnost, mladi, študentsko delo

Študentsko delo

Moj predlog gre v smeri omejitve študentskega dela, po vzoru uspešnih evropskih držav(Nemčija, Avstrija, Švedska, Finska...).  Menda je že vsakomur jasno, da ureditev kakršna je sedaj ne pelje v boljšo prihodnost. Najmanj za študente!

Že tisočkrat je povedano, da so študentski servisi pri nas unikum v Evropi. Imamo problem zaposlovanja diplomantov, ker jih je enostavno preveč, imamo problem zaposlovanja starejših, ker jih nadomeščajo študenti, imamo preveč študentov in nizko kvaliteto študija. Vse to že močno bije v oči, zgodi pa se nič.

Ko gre človek v trgovino, opazi veliko zaposlenih z značkami »študent«, v restavracijah ravno tako, tudi pri visoko specializiranih poklicih je enako. Recimo pri arhitektih, kjer je v načrtih veliko več napak kot jih je bilo včasih. Pri njih so zaposleni samo lastniki, potem pa vrsta študentov in ljudi prek pogodb. Zaposlovanja praktično ne poznajo.

Treba je dojeti, da ta način ne pelje v povečanje blaginje in tudi ne k povečanju konkurenčnosti! To zadnje bi rad poudaril, ker mnogi mislijo, da poceni delovna sila pomeni večjo konkurenčnost, v resnici pa ni tako. Prav tako je ne povečujejo negotove zaposlitve prek raznovrstnih pogodb(avtorskih, najemnih, itd.). Samo človek, ki ima varno zaposlitev, bo lahko nekaj ustvarjal. Tudi zase namreč, ne le za podjetje, ki ima korist od manjših stroškov. In ravno to bo poganjalo gospodarstvo, da si bo lahko kupil stanovanje, ustvaril družino, ustvaril podjetje, plačeval prispevke za pokojnine, davke, itd. Študent k temu ne prispeva nič.

Povprečna dolžina študija je alarmantno dolga v primerjavi z drugimi državami. Zaradi študentskega dela! Namesto, da bi se študij čim preje dokončal, se vleče zaradi dela preko napotnic, ker so možnosti za zaposlitev zelo nizke. To je začaran krog in enkrat ga je treba prekiniti! V začetku bo boleče, vendar bodo učinki opazni dokaj hitro.

Treba je dojeti to, da konkurenčnosti in blaginje ne povečujejo prekerne zaposlitve, ampak sigurne oziroma regulirane zaposlitve, tako da ljudje, predvsem mladi lahko ustvarjajo, najemajo kredite, plačujejo davke, prispevke, ddv... skratka, da lahko trošijo!

Kadar imam obiske iz tujine, se ljudje čudijo kako to, da je pri nas po lokalih in restavracijah toliko mladine. V tujini hodi v restavracije srednja, delovna generacija, pri nas pa študentje. Mi smo res nekaj posebnega.


Ključne besede: delo, študij, konkurenčnost, blaginja, brezposelnost, mladi, študentsko delo

Omejevanje študentskega dela

Moj predlog gre v smeri omejitve študentskega dela, po vzoru uspešnih evropskih držav(Nemčija, Avstrija, Švedska, Finska...).  Menda je že vsakomur jasno, da ureditev kakršna je sedaj ne pelje v boljšo prihodnost. Najmanj za študente!

Že tisočkrat je povedano, da so študentski servisi pri nas unikum v Evropi. Imamo problem zaposlovanja diplomantov, ker jih je enostavno preveč, imamo problem zaposlovanja starejših, ker jih nadomeščajo študenti, imamo preveč študentov in nizko kvaliteto študija. Vse to že močno bije v oči, zgodi pa se nič.

Ko gre človek v katero izmed trgovin, opazi veliko zaposlenih z značkami »študent«, v restavracijah ravno tako, tudi pri visoko specializiranih poklicih je enako. Recimo pri arhitektih, kjer je v načrtih veliko več napak kot jih je bilo včasih. Pri njih so zaposleni samo lastniki, potem pa vrsta študentov in ljudi prek pogodb. Zaposlovanja praktično ne poznajo.

Treba je dojeti, da ta način ne pelje v povečanje blaginje in tudi ne k povečanju konkurenčnosti! To zadnje bi rad poudaril, ker mnogi mislijo, da poceni delovna sila pomeni večjo konkurenčnost, v resnici pa ni tako. Prav tako je ne povečujejo negotove zaposlitve prek raznovrstnih pogodb(avtorskih, najemnih, itd.). Samo človek, ki ima varno zaposlitev, bo lahko nekaj ustvarjal. Tudi zase namreč, ne le za podjetje, ki ima korist od manjših stroškov. In ravno to bo poganjalo gospodarstvo, da si bo lahko kupil stanovanje, ustvaril družino, ustvaril podjetje, plačeval prispevke za pokojnine, davke, itd. Študent k temu ne prispeva nič.

Povprečna dolžina študija je alarmantno dolga v primerjavi z drugimi državami. Zaradi študentskega dela! Namesto, da bi se študij čim preje dokončal, se vleče zaradi dela preko napotnic, ker so možnosti za zaposlitev zelo nizke. To je začaran krog in enkrat ga je treba prekiniti! V začetku bo boleče, vendar bodo učinki opazni dokaj hitro.

Za načini kako bi bilo potrebno to urediti, pravzaprav ni potrebno odkrivati tople vode. Moj predlog je, da se preuči nemški sistem.

Glavne usmeritve so: 

a) omejitev števila ur, ki jih lahko opravi študent(zato, da lahko še nemoteno opravlja študijske obveznosti - pri nas je dolžina študija alarmantno dolga!). V Nemčiji je to 20h/teden oziroma ustrezno število ur na leto - lahko opravlja delo tudi v enem kosu, recimo med študijskimi počitnicami lahko dela poln delovni čas, vendar, dokler ne izpolni letne kvote ur.

b) omejitev zaslužka, v Nemčiji 400€/mesec oziroma odgovarjajoča vsota na letni ravni, podobno kot pri zgornji točki. V kolikor študent zasluži več, si je dolžan sam plačevati zdravstveno zavarovanje, šolnino itd. Predlog je, da se nemški znesek ustrezno zmanjša, glede na slovensko povprečno plačo, ki je približno dvainpolkrat manjša od nemške.

Pogoja pod točko a in b morata biti vzajemno izpolnjena.

c) določitev najmanjše tarife za študentsko delo(ekvivalent minimalni plači).

 

Konkurenčnosti in blaginje ne povečujejo prekerne zaposlitve, ampak sigurne oziroma regulirane zaposlitve, tako da ljudje, predvsem mladi lahko ustvarjajo, najemajo kredite, plačujejo davke, prispevke, ddv... skratka, da lahko trošijo! Obveznosti študentov so, da vneto študirajo in kasneje prispevajo k širši družbeni blaginji in ne to, da zagotavljajo poceni delovno silo podjetjem.

Prepričan sem, da so prihranki na tem področju enormni. Izračunati je potrebno kakšen strošek predstavlja za državo podaljšan čas študija, fiktivni vpisi, šolanje kadra, ki kasneje ne prispeva k družbeni blaginji. Ali je Slovenija tako bogata država, da bo šolala visokoizobražene ljudi, ki bodo oddali svoj delovni potencial v tujini namesto doma?

Prosim za komentar in odziv. Hvala.

 


Ključne besede: delo, študij, konkurenčnost, blaginja, brezposelnost, mladi, študentsko delo