Povratna embalaža z odkupom

Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje

Zakon o varstvu okolja določa, da Vlada RS določi primere in pogoje, ko mora pravna ali fizična oseba, ki razvija, izdeluje, predeluje, obdeluje, prodaja ali uvaža izdelke, delno ali v celoti zagotoviti takšno ravnanje z izdelki in odpadki, ki nastanejo po uporabi teh izdelkov, da se spodbuja ponovna uporaba ter preprečevanje nastajanja odpadkov in njihova predelava (razširjena odgovornost proizvajalca). Na podlagi tega je sprejetih kar nekaj predpisov o odpadkih, ki urejajo ravnanje s posamezno vrsto odpadka (npr. odpadno embalažo, odpadno električno in elektronsko opremo, odpadnimi baterijami in akumulatorji, odpadnimi zdravili, odpadnimi nagrobnimi svečami). V ceni izdelkov, iz katerih po končani življenjski dobi nastanejo omenjeni odpadki, je vračunan tudi strošek ravnanja s temi odpadki, razen stroškov ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, ki jih nosi izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Nekatere od naštetih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih, se lahko pod določenimi pogoji vrača tudi na prodajnih mestih (npr. odpadne baterije, odpadno električno in elektronsko opremo, odpadna zdravila), vse pa izvajalcu javne službe zbiranja komunalnih odpadkov.

Ravnanje z embalažo in odpadno embalažo je v Sloveniji torej urejeno na podlagi načela razširjene odgovornosti proizvajalca. To pomeni, da so proizvajalci embalaže oz. embaliranega blaga (sem sodijo tudi uvozniki in pridobitelji iz držav članic EU) odgovorni za vzpostavitev, izvajanje in financiranje sistema ravnanja z odpadno embalažo, ki nastane zaradi uporabe embalaže ali embaliranega izdelka.

V primeru nekomunalne odpadne embalaže, ki nastaja zaradi izvajanja proizvodne ali storitvene dejavnosti ter izvajanja del v kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu in prometu, lahko proizvajalci svoje obveznosti izpolnjujejo samostojno ali v okviru ene izmed družb za ravnanje z odpadno embalažo (DROE). V primeru komunalne odpadne embalaže, ki nastaja v glavnem v gospodinjstvih, pa je vključitev v DROE obvezna. Proizvajalci v ta namen plačajo DROE t.i. embalažnino, ki je odvisna od količine embalaže, ki jo dajo letno v promet v Sloveniji in od vrste embalažnega materiala. DROE določi višino embalažnine, ki mora zadoščati za kritje vseh stroškov, ki nastanejo pri ravnanju z odpadno embalažo, razen stroškov ločenega zbiranja komunalne odpadne embalaže (te stroške nosi izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov).

Čeprav obstaja za uvedbo kavcij zakonska možnost, se v Sloveniji za sistem kavcij, kot ga poznajo v Republiki Hrvaški, nismo odločili in zaenkrat o uvedbi takšnega sistema ne razmišljamo. Zavedati se moramo, da povrnjena kavcija ne predstavlja nagrade ali dodatnega zaslužka, temveč le vračilo dela cene izdelka, ki ga je kupec plačal ob nakupu tega izdelka. Zaradi tega so izdelki dražji, kot so bili pred uvedbo kavcije. Sistem kavcije tudi ni pravičen za kupce na posameznem območju, če se v ta sistem prinaša tudi odpadna embalaža izdelkov, ki so bili kupljeni drugje (kot je primer na Hrvaškem - v njihov sistem se vrača tudi odpadna embalaža izdelkov, kupljenih v sosednjih državah). Ker vsak kupec, ki prinese odpadno embalažo, dobi povrnjeno kavcijo (ne glede na to, kje je kupil izdelek), so izdelki, embalirani v embalažo, za katero se ob nakupu plačuje kavcija, posledično dražji za domače potrošnike. Ti namreč financirajo tudi vračilo kavcije za vse izdelke, kupljene v sosednjih državah, katerih odpadna embalaže prihaja v sistem.

Po podatkih, dostopnih iz medijev, na Hrvaškem načrtujejo spremembe Zakona o odpadkih. Ena od novosti naj bi bila tudi opustitev koncesijskega modela sistema gospodarjenja s posebnimi vrstami odpadkov, pri čemer bo v zakonu jasno podana obveznost proizvajalcev izdelkov, iz katerih nastanejo posebne vrste odpadkov, da na lastne stroške, skladno z načelom onesnaževalec plača, zagotovijo in organizirajo ločeno zbiranje in obdelavo teh odpadkov (uvajanje prave razširjene odgovornosti proizvajalcev). To pomeni, da bodo na Hrvaškem sedanji sistem kavcij odpravili in uvedli podoben sistem, kot ga poznamo v Sloveniji.

V Sloveniji veljajo kavcije le za določene vrste povratne embalaže, ki se večkrat uporabi za isti namen, določene pa so na podlagi uzanc pri vračanju in prevzemanju vračljive embalaže, ki so jih na prostovoljni osnovi sprejeli Združenje za trgovino, Združenje za turizem in gostinstvo ter Združenje za agroživilstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Nobene ovire ni, da proizvajalci ne bi sklenili uzanc tudi za drugo embalažo. Nasprotno, proizvajalcem je v zakonodaji dana spodbuda za uvedbo vračljive embalaže, saj jim za takšno embalažo ni treba plačevati niti embalažnine niti okoljske dajatve vsakič, ko jo dajo v promet.