Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Varčevanje v šolstvu

3726 OGLEDOV 6 KOMENTARJEV

Nesporno dejstvo je, da se v tem sektorju, zlasti v šolstvu, da privarčevati še kje drugje; tam, kjer ni tako boleče oziroma ni tveganja, da ogrozimo ali poslabšamo sam učni proces in rezultate. Prvič so to razni dodatki, ki pripadajo posameznikom avtomatsko, ne glede na to, če razlog dodatka doprinese k delovni storilnosti in končnemu rezultatu. To so npr. razni dodatki za magisterije in doktorate, ki jih je zlasti v srednjih šolah vedno več, čeprav sploh niso potrebni. Nekdo tako razvija lastno kariero, se specializira na nekem področju, ki niti za gimnazije ni toliko uporabno, dobi avtomatsko dodatek k plači, pa čeprav s tem znanjem in kompetencami ne koristi dijakom, niti ne izvaja kakršne koli dodatne dejavnosti na šoli, povezane z njo, seveda. Da ne govorimo o poklicnih ali celo osnovnih šolah ...

Tako lahko tudi npr. ena tajnica pridobi doktorat in dobi dodatek - za kaj? Za specialno zalivanje fikusov (kot je pred kratkim nekdo zapisal v javnem časopisju).

PREDLOG: Ukinitev avtomatskega dodatka za znanja, ki jih delovno mesto ne zahteva in jih delavec ne koristi za delo; možnost dodatka le za dejavnosti, ki jih učitelj s tem svojim znanjem izvaja dodatno ob pouku (npr. v obliki dodatnega pouka ali krožka). Poleg tega marsikomu ne bi bilo potrebno zatajiti izobrazbe ob zaposlovanju.

20 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR T Tanjatanja 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


26. 11. 2019

Odziv Ministrstva za javno upravo

Dodatek za specializacijo po končanem univerzitetnem izobraževanju (prejšnja v ZSPJS; v nadaljevanju specializacija), znanstveni magisterij ali doktorat je opredeljen v 37. členu Kolektivne pogodba za javni sektor (v nadaljnjem besedilu: KPJS). Omenjeni dodatek pripada javnim uslužbencem v primeru, da izobrazba, pridobljena s specializacijo, znanstvenim magisterijem ali doktoratom, v veljavnem aktu o sistemizaciji delovnih mest ni opredeljena kot pogoj za zasedbo določenega delovnega mesta ali za pridobitev naziva, če je specializacija, magisterij oziroma doktorat pridobljen na poklicnem področju, za katerega je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje oziroma opravlja delo. Dodatek je določen v nominalnem znesku, in sicer višina dodatka za specializacijo znaša 23,27 € bruto, za znanstveni magisterij 36,21 € bruto in za doktorat 59,47 € bruto. Dodatki se usklajujejo na enak način kot osnovne plače in se med seboj izključujejo. Določeno je tudi, da javnemu uslužbencu v primeru, da ima več naslovov iste stopnje, pripada samo en dodatek.

Komisija za razlago KPJS je sprejela dve razlagi 37. člena KPJS (Uradni list RS, št. 16/09 in Uradni list RS, št. 45/14), na podlagi katerih se šteje, da je specializacija, znanstveni magisterij ali doktorat pridobljen na poklicnem področju, za katerega je javni uslužbenec sklenil pogodbo o zaposlitvi ali opravlja delo, če je pridobljena iz smeri strokovne izobrazbe, ki se zahteva za opravljanje dela ali iz druge smeri strokovne izobrazbe, ki je po presoji delodajalca povezana z vsebino dela, ki ga opravlja javni uslužbenec. Javnemu uslužbencu pripada, ob izpolnjevanju drugih pogojev, dodatek za znanstveni magisterij oziroma za doktorat ne glede na predhodno pridobljeno izobrazbo, razen, če z magisterijem ali doktoratom nadomesti manjkajočo stopnjo izobrazbe, določeno z aktom o sistemizaciji. Dodatek za specializacijo pripada javnemu uslužbencu le, če je specializacija opravljena po končanem univerzitetnem izobraževanju. Dodatki za specializacijo, znanstveni magisterij in doktorat se med seboj izključujejo. V primeru, da ima javni uslužbenec več naslovov različnih stopenj, mu pripada dodatek, ki je zanj ugodnejši. Dodatek za specializacijo, znanstveni magisterij ali doktorat ne pripada javnemu uslužbencu v primeru, da ima javni uslužbenec še enega ali več naslovov iste stopnje, kot je zahtevano v aktu o sistemizaciji za zasedbo delovnega mesta.

Izhajajoč iz navedenega poudarjamo, da javnim uslužbencem pravica do dodatka za specializacijo, znanstveni magisterij in doktorat ni avtomatično priznana, za pridobitev omenjenega dodatka morajo biti izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji, upravičenost do dodatka pa se ugotavlja v vsakem konkretnem primeru posebej. Delodajalec v vsakem konkretnem primeru presodi ali je s specializacijo, znanstvenim magisterijem in doktoratom pridobljena smer strokovne izobrazbe povezana z vsebino dela, ki ga opravlja javni uslužbenec (razlaga komisije).

Upoštevaje zgoraj navedeno, ter dejstvo, da je v letu 2019 prioritetno treba realizirati zaveze iz dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju ter sklenjenih stavkovnih sporazumov, ki so jih dne 3. 12. 2018 podpisali Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja, menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Komentarji