22. 5. 2012
Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo
Plačni sistem v javnem sektorju urejajo sledeči zakoni in podzakonski predpisi:
- Zakon o sistemu plač v javnem sektorju; ZSPJS (Uradni list RS, št. 108/09-UPB13, 107/09-odl.US, 13/10, 59/10, 85/10, plačna lestvica 107/10, 35/11)
- Zakon o interventnih ukrepih; ZIU (Uradni list RS, št. 94/10)
- Zakon o začasnem znižanju plač funkcionarjev (Uradni list RS, št. 20/09, 13/10)
- Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (ZDIU12) (Uradni list RS, št.110/11)
Podzakonski predpisi:
- Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 73/05, 103/05, 12/06, 36/06, 46/06, 77/06, 128/06, 37/07,95/07, 112/07, 104/08, 123/08, 21/09, 61/09, 91/09, 3/10, 27/10, 45/10, 62/10, 88/10, 10/11, 45/11, 53/11, 86/11, 26/12)
- Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 14/09, 23/09, 48/09, 113/09, 25/10, 67/10, 105/10)
- Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 14/09, 23/09, 51/10, 67/10)
- Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08, 91/08, 113/09)
- Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 53/08, 89/08)
- Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 85/10)
- Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Uradni list RS, št. 97/09)
- Pravilnik o metodologiji za posredovanje in analizo podatkov o plačah v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 33/09)
- Pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev v javni upravi (Uradni list RS, št. 28/06)
- Pravilnik o določitvi višine dodatka za dvojezičnost direktorjev s področja javne uprave (Uradni list RS, št.22/06)
- Pravilnik o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s področja javne uprave v plačne razrede znotraj razponov plačnih razredov (Uradni list RS, št. 106/05, 20/06, 39/06, 79/06, 132/06, 47/07, 60/07, 17/09, 67/09, 93/09, 16/10, 104/10, 11/11, 29/11, 20/12)
- Ugotovitveni sklep o zneskih dnevnic za službeno potovanje in nadomestila za ločeno življenje (Uradni list RS, št. 67/08)
- Uredba o uvrstitvi delovnih mest v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih v plačne razrede (Uradni list RS, št. 69/08, 73/08, 6/11)
- Znesek minimalne plače (Uradni list RS 5/12)
Državni zbor je sprejel 11.5.2012 Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki se bo nanašal tudi na področje plačnega sistema v javnem sektorju, ko bo pričel veljati. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju; ZSPJS (Uradni list RS, št. 108/09-UPB13, 107/09-odl.US, 13/10, 59/10, 85/10, plačna lestvica 107/10, 35/11) določa v 1. členu (Vsebina in cilji zakona), da ta zakon ureja sistem plač funkcionarjev in javnih uslužbencev v javnem sektorju, pravila za njihovo določanje, obračunavanje in izplačevanje ter pravila za določanje obsega sredstev za plače. Zakon opredeljuje tudi postopek za spremembe razmerij med plačnimi skupinami in plačnimi podskupinami v javnem sektorju. Zakon določa skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, in sicer za uveljavitev načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah, za zagotovitev preglednosti sistema plač ter stimulativnosti plač. ZSPJS določa v prvi točki 2. člena (Pomen izrazov), da javni sektor po tem zakonu sestavljajo:
- državni organi in samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: lokalne skupnosti),
- javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter
- druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.
Javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po tem zakonu. Glede na določbe ZSPJS podjetja, v katerih ima država prevladujoče lastništvo, ne spadajo v javni sektor in se na njih Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) ne nanaša. Za javni sektor je značilno izvajanje nalog v javnem interesu, uporaba oblastne prisile, financiranje iz javnih sredstev, hierarhičnost in urejenost z javnim pravom. Ustava RS določa v 2. členu, da je Slovenija pravna država. Izhajajoč iz načela pravne države, mora država odločati o pravicah in obveznostih subjektov zakonito, pravno predvidljivo in pravno varno, tako kot je z zakonom vnaprej določeno, brez možnosti veljave za nazaj, na podlagi zaupanja v delo svojih organov. Med načela pravne države sodi tudi načelo varstva zaupanja v pravo. Tako kot pravo mora biti tudi ravnanje državnih organov predvidljivo, ker to zahteva pravna varnost. Načelo varstva zaupanja v pravo posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem javnem interesu. Ker gre za splošno pravno načelo in ne neposredno za eno od človekovih pravic, katerim po 15. členu Ustave pripada strožje varstvo pravic zoper morebitne omejitve in druge posege, to načelo nima absolutne veljave in je v večji meri kot posamezne ustavne pravice dostopno možnim omejitvam oziroma da je v primeru kolizije med tem in drugimi ustavnimi načeli treba v t. i. tehtanju dobrin presoditi, kateri izmed ustavno varovanih dobrin je v posameznem spornem primeru treba dati prednost. Gre na eni strani za načelo varstva zaupanja v pravo, pri čemer je zlasti pomembno, ali so spremembe na pravnem področju, za katero gre, relativno predvidljive in so torej prizadeti s spremembo lahko vnaprej računali ter kakšna je teža spremembe in pomen obstoječega pravnega položaja za upravičence na eni strani, na drugi strani pa javni interes, ki utemeljuje drugačno ureditev od obstoječe. Vsako predlagano rešitev, ki učinkuje tudi na obstoječa pravna razmerja oziroma na upravičena pravna pričakovanja, je potrebno utemeljiti tudi z vidika sorazmernosti in v tem okviru zlasti z vidika javnega interesa. Glede na to, da se zakoni kot splošni in abstraktni pravni predpisi sprejemajo za daljši čas, opozarjamo na upoštevanje načel pravičnosti, pravne varnosti in zaupanja v pravo.