Predlagam da država postavi letno en ali dva datuma ki sta fiksna in so sredstva naprej rezervirana za referendum, in se na ta datum opravi lahko več referendumskih vprašanj. Tako bi se stroški nenačrtovanih referendomov zmanjšali, referendumi pa niso mali zalogaj.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo
Institut t. i. referendumskega dne, ki naj bi zmanjšal referendumske stroške, je že bil uveden v letu 2006, s spremembo Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (v nadaljnjem besedilu: ZRLI). ZRLI namreč v prvem odstavku 33. člena ureja t.i. referendumski dan, ki državnemu zboru omogoča, da se referendumi ne izvedejo takoj po njihovem razpisu, temveč na določen dan v letu ali hkrati z volitvami, pri čemer je takrat mogoče izvesti enega ali več razpisanih referendumov. To omogoča navedena zakonska določba, po kateri od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot trideset in ne več kot leto dni, s tem da ZRLI določa sprejem odločitve državnega zbora z dvotretjinsko večino navzočih poslancev, če od dneva razpisa do dneva glasovanja preteče več kot petinštirideset dni (Prvi odstavek 33. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo 2, 22/09 in 34/11) določa: »Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor trideset dni in ne več kakor leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot petinštirideset dni od dneva razpisa referenduma, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.«.). S tem ZRLI ureja razdobje, ki mora oziroma ne sme miniti med dnevom razpisa referenduma in dnevom njegove izvedbe. Določa pa tudi, da odločitev, s katero od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja preteče več kot petinštirideset dni, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.
ZRLI torej že dopušča možnost, da se določi dan izvedbe oziroma glasovanje na referendumu tako, da se združi s kakšnim drugim referendumom ali z volitvami. Navedeno omogoča racionalizacijo. Omogoča namreč, da se namesto dveh referendumskih glasovanj ali namesto volitev in referendumskega glasovanja, vsakega posebej, izvedeta oba skupaj. Državni zbor torej v skladu z zakonom že lahko več referendumov razpiše na en dan v letu (npr. proti koncu leta). Vsaka taka odločitev seveda pomeni prihranek proračunskih sredstev, kar je namen in učinek, ki ga je zakonodajalec ob sprejetju novele zakona v letu 2006 tudi zasledoval.