Ukinitev dodatka na delovno dobo, ukinitev izplačil stroškov prevoza, prehrane, obdavčitev študentsk
Že pred 15 leti ali več je bilo govora o ukinitvi dodatka na delovno dobo - zamenjal naj bi ga dodatek za delovno dobo pri delodajalcu. Dodatek na delovno dobo je čisti nesmisel. Če govorimo o težji zaposljivosti starejših, jim ta dodatek zaposlovanje samo še dodatno otežuje. Delodajalcu se ne splača zaposliti starejšega delavca, saj mu brez oprijemljivega razloga dvigne strošek dela. Delavce, ki so lojalni delodajalcu in imajo na podlagi dolgoletnih izkušenj določene prednosti, se da nagraditi s stimulacijo in ne z obveznimi dodatki. Z ukinitvijo dodatka za delovno dobo bi takoj prihranili veliko denarja v negospodarstvu in gospodarstvu. Pa še pritoževati se ne bi mogel nihče. Mlajšim tako ne bo v interesu, starejši pa bodo izpadli hipokriti. To da starejši dobi 5 ali 10 % več kot mlajši ni nič drugega kot diskriminacija na podlagi starosti. Če se borimo proti diskriminaciji na podlagi spola, narodnosti, itd., se dajmo še tu. Delavce pri nas (v naši gospodarski družbi) delimo samo na dobre in slabe. Na slabšo zaposljivost starejših zelo vpliva tudi odpravnina ob upokojitvi in pa "neodpustljivost" starejših delavcev. Izračunajte, kakšen strošek predstavlja odpravnina na mesečno plačo, če zaposliš človeka ki ima dve leti do upokojitve! Ti ukrepi, ki naj bi ščitili starejše delavce, jih samo potiskajo v slabši položaj pri iskanju nove zaposlitve po drugi strani pa betonirajo trg dela.
Nujno bi bilo tudi izvesti obdavčitev študentskega dela (ki ne sme biti več kot 5% nižja kot je skupna obdavčitev rednega dela) ter uvesti najvišji procent razmerja rednega in študentskega dela (npr 10%). Pri rednem delu je treba ukiniti neobdavčene dodatke na prehrano in prevoz na delo in izplačilo potnih stroškov v zvezi z delom. Delodajalec, ki bo potreboval delavca od daleč, ga bo pač plačal tako ali drugače. Davčna obremenitev naj bo enaka na vsa izplačila fizični osebi. To bo imelo dvojni učinek:
1. Prenehale se bodo goljufije s študentskim delom in z izplačevanje plače v obliki prehrane in prevoza na delo in potnih stroškov. Od davkov se bo nateklo več denarja.
2. Omejila se bo nelojalna konkurenca med tistimi gospodarskimi družbami, ki se teh ukrepov poslužujejo in tistimi, ki pošteno plačujejo davke. Prosperirale bodo tiste družbe, ki res boljše delajo in ne tiste, ki znajo bolje goljufati.
Dodatna prednost bo ta, da se inšpektorjem ne bo več potrebno dosti ukvarjati s kontrolo trivialnih goljufij (pri zgornjem predlaganem načinu se da to avtomatično kontrolirati) in se bodo lahko posvečali bolj sofisticiranim.
Na podlagi finančnih učinkov zgornjih ukrepov, ki bi pozitivno vplivali na priliv v proračun in zmanjšanje stroškov proračuna ter enakomerneje obremenili vse gospodarske subjekte, bi lahko GENERALNO ZMANJŠALI obdavčitve za vse subjekte za ustrezen prihranjen procent in s tem razbremenili gospodarstvo.
Verjamem da bo huda s sindikati, ampak huda bo v vsakem primeru. Mislim da bodo imeli pri takih ukrepih še najmanj maneverskega prostora za ugovore.
Ukrepov, ki bi popravili stanje ali pa vsaj vlili optimizma gospodarskim družbam, ki skušajo poslovati pošteno - da se jim poštenost splača, je še veliko:
Npr. tale:
Prepoved poslovanja državnim, paradržavnim in vsem ostalim subjektom, ki imajo kakšrnokoli zvezo ali prejemajo karkoli iz proračuna Slovenije oz. evropskih sredstev (posredno ali neposredno) z družbami, ki imajo lastnike iz davčnih oaz ali poslujejo z družbami iz davčnih oaz.
Lep pozdrav, Rok