Legalizacija oziroma dekriminalizacija vseh prepovedanih drog

Odziv MInistrstva za zdravje

Zaradi perečih in raznovrstnih razsežnosti problematike drog se s to tematiko ukvarja tudi Organizacija združenih narodov. Znotraj OZN so bile sprejete tri konvencije na področju drog, ki so za članice OZN in podpisnice konvencij zavezujoče. Konvencije na splošno omejujejo uporabo narkotikov in psihotropnih snovi zgolj za medicinsko rabo ter za znanstveno-raziskovalne namene. Prav gotovo ni zanemarljivo dejstvo, da so podpisnice konvencij skorajda vse države OZN, kar pomeni, da je med njimi dosežena velika stopnja soglasja o tem, da so droge kompleksen in globalen problem, ki ga je potrebno reševati skupaj.

Naša država je podpisnica naslednica vseh konvencij Organizacije združenih narodov, ki opredeljujejo področje prepovedanih drog. Slovenska zakonodaja, ki temelji na določilih teh konvencij, je usklajena s pravnim redom EU na področju drog in z usmeritvami Sveta Evrope na področju varovanja človekovih pravic. Ravnanje s prepovedanimi drogami v Sloveniji regulira Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (Uradni list RS, št. 108/99 in 47/04). Na podlagi 38. člena tega zakona je Vlada RS sprejela Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog (Uradni list RS, št. 49/2000, 49/2001, 78/2002, 53/2004, 37/2005 Odl.US: U-I-335/02-20, 122/2007, 102/2009). Prepovedane droge so razvrščene v eno od treh skupin glede na resnost nevarnosti za zdravje ljudi, ki je lahko posledica njihove zlorabe. Zakonodaja definira tudi namen uporabe posameznih rastlin in substanc, ki so uvrščene v seznam glede na uporabo v medicini. Proizvodnja, promet in posest prepovedanih drog iz prve skupine se lahko opravlja le v znanstveno-raziskovalne in učne namene, prepovedane droge iz druge in tretje skupine pa se lahko uporabljajo za medicinske, veterinarske, učne in znanstveno-raziskovalne namene. Zakon tudi natančno določa nadzor nad izvajanjem zakona in sankcije za kršitelje.

Leta 1999 je bil sprejet Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog (Ur.l. RS, št. 98/1999, 2/2004-ZPNNVSM) . Ta zakon določa ukrepe za zmanjševanje povpraševanja po prepovedanih drogah in obravnavo uživalcev drog, ki vključujejo: zdravljenje, svetovanje, informiranje, socialno varstvene storitve ter spremljanje uživanja prepovedanih drog. Na osnovi tega zakona je bil leta 2004 sprejet Nacionalni program na področju drog za obdobje 2004 do 2009, ki vsebinsko pokriva vsa področja od primarne preventive in zdravljenja do različnih represivnih ukrepov policije in carine.

Na Ministrstvu za zdravje, ki je pristojno telo za zakonodajo na področju drog v naši državi, spremljamo ključne kazalce obsega problematike drog in v skladu z njimi, razvojem stroke, znanstvenimi spoznanji ter v skladu z drugo relevantno domačo in mednarodno zakonodajo pripravljamo oz. dopolnjujemo in spreminjamo obravnavani pravni okvir. Kazalnika, kot sta število zasvojencev in obseg kriminala povezanega s prepovedanimi drogami, sta gotovo ena izmed ključnih indikatorjev na tem področju. Ko govorimo o številu zasvojencev z drogami, je potrebno obravnavati obseg problematike po posameznih prepovedanih snoveh. V Sloveniji obstaja dokaj razvit sistem zdravljenja in socialne obravnave zasvojenih z drogami, kot tudi sistem spremljanja problematike drog. Iz zadnjega letnega nacionalnega poročila o stanju na področju drog, Inštitut za varovanje zdravja pripravlja redna letna poročila za Evropski center za droge in zasvojenost z drogami, lahko povzamemo sledeče:

Leta 2007 je bila v Sloveniji v okviru Evropske študije o zdravju prebivalcev izvedena ta raziskava. V študijo je bilo zajetih 3400 oseb starih med 15 do 64 let. Rezultati študije so pokazali, da je 2,6 % vprašanih v zadnjem letu uporabilo konopljo, 0,9 % vprašanih pa ostale droge kot npr. kokain amfetamin, ekstazi in druge psihoaktivne substance.

Raziskava o uživanju drog in alkohola med slovenskimi študenti Univerze v Ljubljani v zadnjem letniku študija je bila izvedena v letu 2008. Zajela je 521 študentov različnih fakultet Univerze v Ljubljani. Povprečna starost vprašanih je bila 24 let. Odstotek študentov, ki so uporabljali droge kadar koli v svojem življenju, se je razlikoval glede na posamezne snovi. 96% vprašanih je že poskusilo alkohol, 77% jih je že uporabljalo tobak, 51,6% je poskusilo konopljo, 13,6% jih je že uporabljajo psihoaktivna zdravila, ki niso bila predpisana s strani zdravnika. LSD in psihoaktivne gobe so bile uporabljene pri 4,8% vprašanih, 4,2% vprašanih je že uporabilo ekstazi, 3,3% je že poskusilo kokain v življenju, 0,2% metadon in 0,2% heroin ter 0,2% anabolične steroide, 1,2% vprašanih je že vdihovala topilo, ki je sestavni element lepila.

V obsežni mednarodni raziskavi, ki proučuje z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC), je sodelovalo 41 držav, med njimi tudi Slovenija. Poročilo navaja, da je med 15-letniki v povprečju od 7 do 37 % fantov (pri nas 20 %) in od 7 do 48 % deklet (pri nas 16 %) tedenskih kadilcev, med njimi jih večina kadi vsak dan. V nekaterih državah je do 34 % 15-letnikov že kadilo konopljo, pri nas pa 14 % deklet in 21 % fantov. V povprečju je bilo 13 % deklet (v Sloveniji 10 %) in 17 % fantov (v Sloveniji 19 %) prvič pijanih pri 13. letih oziroma prej. Pri slovenskih 15-letnikih 21 % deklet in 36 % fantov pije alkohol tedensko, kar nas uvršča na 17. mesto med vsemi državami. Najpogosteje so bili večkrat pijani mladi iz Danske, Anglije in baltskih držav, najmanjkrat pa tisti iz južne Evrope. Slovenija je na 15. mestu pri 15- in 13-letnikih, pri 11-letnikih pa je na 14. mestu.

Mednarodna raziskava ESPAD poteka že od leta 1993. Leta 2007 je bila izvedena četrtič. Število sodelujočih držav se je postopoma večalo, tako da sedaj v raziskavi sodelujejo že skoraj vse evropske države. Raziskava ESPAD je skozi leta postala najpomembnejši vir podatkov o razširjenosti uporabe drog med šolsko mladino v evropskih državah. Za Slovenijo je najbolj značilen relativno visok odstotek anketiranih, ki so odgovorili, da so že vdihovali psihoaktivne hlape v vsem življenju (16 odstotkov). Le-ta je skoraj enkrat večji kot je povprečje v ESPAD. Slovenski anketiranci so tudi pogosteje, kot je bilo povprečje v ESPAD, pili alkohol (87 odstotkov) in bili opiti (43 odstotkov) v zadnjem letu. Odstotek tistih, ki so v zadnjem mesecu kadili cigarete, je enak povprečju ESPAD (29 odstotkov). Vse življenjska uporaba konoplje (22 odstotkov) in uporaba drugih drog (8 odstotkov) je približno enaka kot je povprečje v ESPAD. Omeniti je potrebno, da je v zadnji raziskavi ESPAD v RS bil delež mladih, ki so že uporabili konopljo nižji od tistega v dveh predhodnih študijah (1999 - 25% in 2003 - 28%).

Podatke o ukrepih organov pregona za nacionalno poročilo o stanju na področju drog pripravljajo na Ministrstvu za notranje zadeve. Iz omenjenega poročila izhaja, da je slovenska policija v letu 2008 zabeležila 11,5% povečanja kaznivih dejanj povezanih s prepovedanimi drogami glede na leto 2007. Policija po drugi strani ocenjuje, da se je zmanjšalo število kaznivih dejanj uporabnikov prepovedanih drog, ki potrebujejo denar za nakup prepovedanih drog.

Pri navajanju podatkov je treba upoštevati, da se zapisani podatki nanašajo v večini primerov na določene populacijske skupine. Posploševanje konkretnih podatkov ali interpretiranje trendov je torej precej tvegano in nezanesljivo, kljub temu pa je verjetno točna domneva, da se obseg problematike (povpraševanje in ponudba) v zadnjem obdobju ni zmanjšal.

Mnenje o politiki na področju drog ob različnih priložnostih podaja tudi Evropska komisija. Politika na področju drog je v državah EU do neke mere podobna, razlike obstajajo le ob nekaterih vprašanjih, kot so na primer programi zmanjševanja škode ali odnos do nekaterih drog, zlasti konoplje. Predstavniki Evropske komisije poudarjajo pomen prizadevanj za preprečevanje prepovedanih drog v EU, kar je prioriteta v vseh državah članicah in temelji na številnih pravnih instrumentih na ravni EU, kot tudi na EU strategiji na področju drog 2005-2012. Poleg obstoječih prizadevanj, so znotraj programa za javno zdravje EU, namenjena znatna sredstva za pomoč državam članicam pri njihovih naporih za zmanjševanje porabe drog.

V začetku lanskega leta je bila v okviru Združenih narodov sprejeta Politična deklaracija o vodilnih načelih programov zmanjševanja povpraševanja po drogah. V omenjenem dokumentu je poudarjeno, da droge predstavljajo veliko grožnjo za zdravje prebivalstva, za njihovo varnost in socialno blaginjo. Na področju prepovedanih drog je, spričo resnosti in razširjenosti problematike drog, nujno skupno mednarodno reševanje problemov in delitev odgovornosti.

Na Ministrstvu za zdravje podpiramo usklajen in uravnotežen pristop vseh resorjev do problematike prepovedanih drog, ki naj bodo utemeljeni na znanstveno preverljivih dejstvih in hkrati opozarjamo na odgovornost posameznika za zdrav način življenja, ki ne vključuje uporabe drog, prepovedanih ali dovoljenih. Prizadevanja za ne uporabo prepovedanih drog vključujejo vse ukrepe za zdrav način življenja, vključno z zmanjševanjem škode zaradi alkohola in tobaka ter ustvarjanjem pogojev, da bodo predvsem mladi zdrav način življenja lahko tudi živeli.

Odziv Ministrstva za pravosodje

VELJAVNA PRAVNA UREDITEV

Kazenski zakonik ureja v poglavju o kaznivih dejanjih zoper človekovo zdravje dve kaznivi dejanji, ki se nanašata na prepovedane droge. Za obe kaznivi dejanji so lahko odgovorne tudi pravne osebe na podlagi 25. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja.

V 186. členu Kazenskega zakonika je urejeno kaznivo dejanje »Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog«. Navedeno kaznivo dejanje stori kdor neupravičeno proizvaja, predeluje, prodaja ali ponuja naprodaj ali zaradi prodaje kupuje, hrani ali prenaša ali posreduje pri prodaji ali nakupu ali kako drugače neupravičeno daje v promet rastline ali substance, ki so razvrščene kot prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu, ali predhodne sestavine, ki se uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog.

V 187. členu Kazenskega zakonika pa je urejeno kaznivo dejanje »Omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu«. Navedeno kaznivo dejanje stori kdor napelje drugega k uživanju prepovedanih drog ali prepovedanih nedovoljenih snovi v športu, ali mu jih da, da jih uživa on ali kdo drug, ali kdor da na razpolago prostore za uživanje prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu ali kako drugače omogoči drugemu, da uživa prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu.

V 33. členu Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami , ki je sicer v resorni pristojnosti Ministrstva za zdravje, pa je kot prekršek določena posest prepovedanih drog v nasprotju z določbami tega zakona. Navedeni zakon v 3. členu določa, da so prepovedane droge razvrščene v eno od treh skupin glede na resnost nevarnosti za zdravje ljudi, ki je lahko posledica njihove zlorabe ter glede na uporabo v medicini, tako so prepovedane droge v Skupini I zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se ne uporabljajo v medicini, prepovedane droge v Skupini II in III pa so zelo oziroma srednje nevarne za zdravje zaradi posledic, ki jih povzroči njihova zloraba in se lahko uporabljajo v medicini.

PRIMERNOST OZIROMA NEPRIMERNOST PREDLOGA ZA NADALJNJO OBRAVNAVO

Ministrstvo za pravosodje meni, da je predlog za legalizacijo oziroma dekriminalizacijo prepovedanih drog pomanjkljiv, saj se sklicuje na ureditev v drugih državah članicah Evropske unije, pri tem pa ne navaja natančno ureditve v teh državah. Prav tako predlog ne loči med uporabo prepovedanih drog v zdravstvene namene (za zdravljenje bolezni, npr. raka) in uporabo zaradi odvisnosti od prepovedanih drog, kakor tudi ne med samimi prepovedanimi drogami glede na njihovo nevarnost za zdravje. Prodaja, četudi v lekarnah, bi zagotovo povečala uporabo prepovedanih drog, saj bi bile te verjetno cenejše kot na črnem trgu, v vsakem primeru pa bi bile dostopnejše. Kot vprašanje se postavi tudi, ali bi se prepovedane droge v lekarni prodajale brez recepta ali pa bi se dajale le na podlagi recepta zdravnika. Vse navedeno bi pomenilo tudi naložitev velike odgovornosti zdravnikom in farmacevtom. Prav tako obstaja nevarnost nadaljnje nezakonite prodaje prepovedane droge, ki bi bila sicer legalno pridobljena v lekarni.

Legalizacija oziroma dekriminalizacija vseh prepovedanih drog bi bila v nasprotju s prizadevanji pristojnih ministrstev, da s spremembami zakonodaje dosežejo odgovorno ravnanje voznikov v prometu, saj je veliko število prometnih nesreč povzročenih ravno zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog.

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

PREDLOG Avtor predloga navaja razloge za uvedbo t.i. legalizacije oziroma dekriminalizacije prepovedanih drog, pri čemer se osredotoči na izkušnje držav članic Evropske Unije, v katerih naj bi bila podobna zakonodaja že sprejeta. Te izkušnje naj bi, po pisanju avtorja predloga, kazale na zmanjšanje kriminalitete, povezane s prepovedano drogo. Edina učinkovita metoda v boju zoper prepovedane droge je ekonomska, s čemer bi istočasno omejili ilegalni trg s prepovedanimi drogami, hkrati pa državi zagotovil določeno vsoto davščin, pobranih z dajatvami od te dejavnosti. Poleg navedenega avtor navaja terapevtske učinke posameznih prepovedanih drog za katere meni, da prispevajo k hitrejšemu in učinkovitejšemu okrevanju bolnikov.

VELJAVNA PRAVNA UREDITEV V SLOVENIJI Področje prepovedanih drog je inkriminirano z dvema členoma v Kazenskem zakoniku in sicer: s 186. členom, ki opredeljuje neupravičeno proizvodnjo in promet s tovrstnimi snovmi ter s l87. členom, ki opredeljuje inkriminacijo omogočanja uživanja tovrstnih snovi. Poleg navedenih določb Kazenskega zakonika, pa je z Zakonom o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, kot prekršek opredeljena posest prepovedanih drog.

Samo uživanje prepovedanih drog torej ni inkriminirano ne kot kaznivo dejanje in ne kot prekršek.

Potrebno je poudariti, da je Republika Slovenija ratificirala številne konvencije Združenih narodov, ki se nanašajo na to področje, nenazadnje pa potrebno upoštevati tudi predloge, mnenja in usmeritve Sveta Evrope, Horizontalne delovne skupine za droge (HDG) in Komisije za droge pri Združenih narodih.

RAZLOGI ZA NEPRIMERNOST NADALJNJE OBRAVNAVE Prepovedane droge predstavljajo globalen problem, ki ga ni moč rešiti z legalizacijo oziroma dekriminalizacijo tega področja le v enem delu sveta (npr. v Sloveniji), ker to ne bi privedlo do želenega (pričakovanega) učinka. Po veljavni slovenski zakonodaji, ratificiranih Konvencijah Združenih narodov, na podlagi sklepov, priporočil in predlogov, sprejetih v Svetu Evrope, Horizontalni delovni skupini za droge in Komisiji za droge pri Združenih narodih, legalizacija oziroma dekriminalizacija prepovedanih drog ni mogoča, zato predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.