18. 4. 2012
Odziv Ministrstva za zunanje zadeve
Slovenija je postala članica Evropske unije s 1. 5. 2004. Podlaga za vstop je bila Pristopna pogodba z dne 16. 4. 2003. Z uveljavitvijo t.i. Lizbonske pogodbe je izstop iz Evropske unije dejansko možen. Od 1. 12. 2009 Pogodba o Evropski uniji v 50. členu namreč določa, da lahko vsaka država članica Evropske unije v skladu s svojimi ustavnimi pravili odloči za izstop iz Unije. Država članica, ki se odloči za izstop, sklene z Unijo sporazum o podrobnostih izstopa, prav tako pa se z dnevom izstopa za to državo članico prenehajo uporabljati temeljne pogodbe Evropske unije. Vendar pa doslej še iz Evropske unije ni izstopila nobena država članica, prav tako za kaj takega niti ni bila podana nobena pobuda.
Teoretično gledano izstop iz Evropske unije pomeni izključitev iz skupnega trga in prostega pretoka dobrin, oseb, storitev in kapitala, prav tako se predvidoma prenehajo uporabljati določbe o Schengenskem prostoru, kot tudi določbe o monetarni uniji. To enostavno pomeni, da bi za vsako potovanje čez mejo ponovno potrebovali potne liste in bili izpostavljeni dolgemu čakanju na meji, ki se ga marsikdo zagotovo še spomni. Ponovno bi se uvedle tudi carinske dajatve na meji z državami članicami EU, trgovinski sporazumi s tretjimi državami bi prenehali veljati, državljani izstopajoče države pa bi izgubili status državljanov EU in pravice, ki jim iz tega naslova pripadajo, vključno s temeljnimi pravicami, kot jih določa Listina o temeljnih pravicah EU. Izvoz slovenskih podjetij, na čemer temelji velik delež našega gospodarstva, bi se tako zaradi visokih dajatev zelo zmanjšal. Med mladimi izredno popularne študentske izmenjave in šolanje na tujih univerzah bi postal privilegij.
Država, ki izstopi, tudi ni več upravičena do sredstev iz proračuna Evropske unije. Za primerjavo – po uradnih podatkih Komisije (Vir: ec.europa.eu/budget/library/biblio/publications/2010/fin_report/fin_report_10_data_en.pdf) je Slovenija npr. le v letu 2010 iz proračuna EU prejela 369 milijonov EUR več, kot je vanj vplačala. Gre za vsoto, ki nikakor ni zanemarljiva. Za sredstva, s katerimi smo v Sloveniji uspeli izgraditi marsikatero lokalno cesto ali čistilno napravo, posodobiti železniške odseke, vzpostaviti številna delovna mesta ali pa prebivalcem v odročnejših krajih omogočiti dostop do interneta ali javnega vodovoda. Ne nazadnje s temi sredstvi uspešno vzdržujemo in razvijamo tudi slovensko podeželje ter ohranjamo konkurenčnost našega kmetijstva.
Evropska unija si kot unija vrednot prizadeva za spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic ter ob tem temelji na načelu solidarnosti, kot enem temeljnih načel Evropske unije. Prizadeva si za trajnostni razvoj Evrope, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti, in za visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek. Posledično imajo države članice Evropske unije dolžnost lojalnega sodelovanja med sabo in z institucijami Evropske unije pri doseganju teh ciljev in vrednot, kar vključuje tudi pomoč državam, ki se znajdejo v izrednih razmerah.
Z izstopom iz Evropske unije bi Republika Slovenija izgubila vsa zgoraj naštete prednosti, kar bi najbolj izrazito prizadelo ravno njene državljane in gospodarske subjekte.