Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Sprememba zakona o izvršbi – določitev mejnega zneska dolga za izvršbo

5014 OGLEDOV 11 KOMENTARJEV

Nujno je potrebno spremeniti zakon o izvršbi za poplačilo dolgov, ki se ne morejo zarubiti iz naslova plač in drugih prejemkov, rubeža premičnin in določiti mejni minimalni znesek dolga npr. 10.000,00 EUR.

Sedaj zakon dopušča, da se mimo rubeža na prejemke in premične stvari rubijo stanovanja in stanovanjske hiše in se le-te prodajajo po smešno nizkih cenah, kar pomeni, da sodniki in država omogočajo preprodajalcem nakupe stanovanj in hiš in okoriščanje kupcev na račun dolžnikov. Potrebno je celo določiti minimalni znesek, npr. 1000,00 EUR, za katere je sploh upravičeno sprožiti postopek rubeža glede na stroške, ki se pojavijo ob tem.

Sklicujem se na zadnji odmevni primer rubeža hiše za 5-člansko družino za 124 evrov.

Družina z 2 šoloobveznima otrokoma bo ostala za 14 evrov brez strehe nad glavo, kupec pa bo hišo lahko prodal za najmanj 2 kratno ceno.

Rubljenje hiš zaradi smešno nizkih zneskov očitno praksa slovenskih sodišč

Okrožno sodišče v Ljubljani: Postopek je voden v skladu z zakonom

24. februar 2012 ob 19:53 Ljubljana - MMC RTV SLO

23 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M Marija Krajnc 68 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


10. 5. 2012

Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo

Ministrstvo za pravosodje in javno upravo uvodoma pojasnjuje, da je država dolžna zagotoviti učinkovit izvršilni postopek, saj je le-ta neločljiv del upnikove ustavne pravice do sodnega varstva, pri tem pa dolžniku zagotavlja socialni minimum, dostojanstvo in procesna jamstva. Veljavna ureditev ZIZ enako kot ureditev npr. v Avstriji in Nemčiji ne določa minimuma terjatve, pri katerem bi bilo mogoče dovoliti izvršbo na nepremičnino, ali vrstnega reda izvršilnih sredstev. Aktiven dolžnik pa ima ob tem vse možnosti, da prepreči izvršbo na nepremičnine, saj lahko predlaga drugo sredstvo izvršbe (na primer izvršbo na prejemke ali na banko), če to zadošča za poplačilo terjatve, lahko pa tudi tako, da terjatev plača, kar lahko stori še na naroku za prodajo nepremičnine, in to toliko lažje, če gre za nizko terjatev. V skladu z načelom sorazmernosti nepremičnina ne sme biti prodana za vsako ceno; na prvem dražbenem naroku, o katerem je dolžnik obveščen, ne sme biti prodana pod ocenjeno vrednostjo, po polovični vrednosti je lahko prodana šele na drugem naroku, ki se lahko opravi šele po 30 dneh od prvega naroka. Če nepremičnine ni mogoče prodati po polovični vrednosti niti na tretjem naroku, se nižanje cene ne nadaljuje v nedogled, temveč se izvršilni postopek pod pogoji iz 194. člena ustavi. Kadar pride v izvršilnem postopku do prodaje dolžnikove nepremičnine, je zaradi širokih možnosti dolžnika, da to prepreči, mogoče predpostavljati, da dolžnik obveznosti ni prostovoljno poravnal ter da nima drugega premoženja, s katerim bi lahko poplačal svoj dolg ali pa z drugim premoženjem dolga ne želi poravnati, zato je prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku nujen poseg v lastninsko pravico dolžnika, da upnik pride do poplačila svoje terjatve. Ureditev, ki dopušča prodajo dolžnikove nepremičnine za manj, kot je ugotovljena vrednost, vendar ne za manj od polovice te vrednosti, sama po sebi ne predstavlja takšnega posega v dolžnikovo lastninsko pravico, da bi bilo mogoče reči, da je njegova pravica bistveno prizadeta in da upravičuje omejitev upnikove pravice do učinkovite izvršbe in s tem do učinkovitega sodnega varstva . V zvezi z odmevnim postopkom izvršbe na nepremičnine se je odprlo vprašanje ustreznosti zakonodaje, ki ta postopek ureja. V skladu s sklepom Vlade Republike Slovenije je Ministrstvo za pravosodje in javno upravo pripravilo celovito preučitev določb predpisov glede neomejenosti upnika pri izbiri izvršilnih sredstev, s ciljem preprečiti nesorazmerne posege v ustavno zajamčeno pravico do zasebne lastnine, ki jo je dne 17.4.2012 posredovalo v obravnavo Vladi Republike Slovenije. Navedena analiza je dostopna na spletnih straneh Vlade Republike Slovenije: www.vlada.si/si/delo_vlade/gradiva_v_obravnavi/gradivo_v_obravnavi/

Priloge:

Komentarji