Omejitev najvišje plače v javnem sektorju

Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), (Uradni list RS, št.58/2008 - plačna lestvica pred prehodom, 108/09-UPB13, 107/09-odl.US, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11, 27/12-odl.US, 40/12; ZUJF) določa, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Znesek osnovne plače se določi z uvrstitvijo v posamezen plačni razred iz plačne lestvice.

ZSPJS določa, da funkcionarjem ne pripadajo dodatki, razen dodatka za delovno dobo.

Pravosodnim funkcionarjem pa pripadajo tudi dodatki za dvojezičnost, položajni dodatek, dodatek za delo v manj ugodnem delovnem času ter za pripravljenost.

Javnim uslužbencem pripadajo: položajni dodatek; dodatek za delovno dobo; dodatek za mentorstvo; dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta; dodatek za dvojezičnost; dodatki za manj ugodne delovne pogoje, ki niso upoštevani v vrednotenju delovnega mesta, naziva; dodatki za nevarnost in posebne obremenitve, ki niso upoštevane v vrednotenju delovnega mesta, naziva in dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času.

Velja opozoriti, da so višje plače posledica različne ureditve plač javnih uslužbencev in funkcionarjev ter da plačni razred določa samo osnovno plačo, ne pa celotne plače. Tako npr. javni uslužbenec, ki je direktor zdravstvenega zavoda in je tudi zdravnik, lahko v skladu z zakonom opravlja tudi naloge na delovnem mestu zdravnika in je za čas opravljanja teh nalog upravičen do vseh dodatkov, glede na pogoje opravljanja dela zdravnika (npr. dodatek za delo v nedeljo, dodatek za delo ponoči ipd.).

Čeprav je vaš predlog aktualen, saj se nanaša na vzpostavitev ustreznejših razmerij med plačami funkcionarjev kot nosilcev oblasti in javnimi uslužbenci, pa bi realizacija tovrstnega predloga pomenila korenit poseg v veljavno ureditev, ki temelji na plačilu za opravljeno delo ne le v odvisnosti od zahtevnosti nalog in s tem povezane odgovornosti, temveč tudi glede na določene posebne pogoje dela in iz tega izhajajoče dodatke k osnovni plači, do katerih pa funkcionarji praviloma niso upravičeni.

Sicer pa je vaš predlog, realizacija katerega naj bi preprečila visoka izplačila plač javnim uslužbencem, ki bistveno presegajo višino plače najvišjih funkcionarjev v državi, treba obravnavati tudi v kontekstu same organizacije dela in racionalne izrabe človeških virov pri delodajalcih javnega sektorja, na kar pa vlada nima neposrednega vpliva, saj o tem odločajo vodstvene oziroma upravljalske strukture konkretnega poslovnega subjekta javnega sektorja