Kazenski pregon sodnikov Ustavnega sodišča
<style type="text/css"></style>
Več kot očitno je, da sodnikom Ustavnega sodišča, ni mar raven upoštevanja Ustave v Sloveniji, očitne kršitve ustave v postopkih, in tako pritožbe državljank in državljanov enostavno zavračajo, kar brez obravnave. Čas je, da se ugotovi, koliko ustavnih pritožb so zavrnili državljanom te države, ter klasificirali njihove pozive k upoštevanju ustave kot nedopustne oz. nedovoljene, če je bila kršena ustava državljanu, pa jih ni in ne zanima. Pozivi k upoštevanju ustave niso dopustni? Državljanom odrekajo pravico do sodnega varstva in ustavnih pravic! Ustavno sodišče! Tako se kopičijo in kopičijo popolnoma enake zadeve, v končnem na evropskem sodišču, to ignoranco pa bo v končnem očitno plačala država, oziroma pač davkoplačevalci. Če bi ustavno sodišče sproti odpravljalo neustavnost zakonov, na podlagi zahtevkov državljanov, ne pa da jim odreka pravica do ustave naše države, bi bil sedaj red in ne gora primerov na Evropskem sodišču za človekove pravice proti Sloveniji, ki bodo, po nepotrebnem, stali stotine in stotine milijonov.
V primeru Flisar vs. Slovenia 3127/09 je sedaj več kot očitno, da ustavno sodišče, sodniki, oz. njihovo vodstvo ne izvršuje poslanstva zagotavljanja ustavnosti v tej državi.
Evropsko sodišče za človekove pravice je dokončno ugotovilo, da Slovenija oz. ustavno sodišče grobo krši najbolj temeljne človekove pravice zaščitene po Evropski Konvenciji o človekovih pravicah, po točki 6 in 1. Prav te pravice so zagotovljene tudi po ustavi Slovenije, katere pa ustavno sodišče preprosto krši, zahtevke zavrača kot nedopustne, nedovoljene, brez obrazložitve. Popolnoma enakih primerov kršitev 6 in 1 člena Evropske konvencije je na tisoče in tisoče, po krivdi ustavnega sodišča. Pravna praksa enakih kršitev Evropske konvencije pa se, ne glede na sodbo evropskega sodišča, kar nadaljuje. In to ne glede, da so te pravice že urejene po splošni deklaraciji o pravicah človeka Združenih Narodih, katerih pristojnost in zaščitnik, po 160 členu ustave, je ravno ustavno sodišče, druga alineja ustavnemu sodišču nalaga odločanje o skladnosti z mednarodnimi akti, ki jih je ratificirala Slovenija. Ustavno sodišče raje zavrača vse pozive na ustavnost po zakonu o Ustavnem sodišču, ki je v izrazitem nasprotju s ustavo, Konvencijo in univerzalno deklaracijo o človekovih pravicah. Presojo ustavnosti in skladnost teh členov Zakona o ustavnem sodišču pa vztrajno zavrača. Prav sodba Flisar vs. Slovenia sedaj jasno odraža spornost odločitev ustavnega sodišča, ki še kar vztraja in še nadalje povzroča škodo državljanom in državi kot celoti.
Glede na kazenski zakonik te države je očitno kaznivo ravnanje sodnikov. Malomarno delo v službi je kaznivo. Podajamo predlog javnemu tožilstvu Republike Slovenije, da preuči zadevo in vendarle poda kazenski pregon zoper osebe zaradi malomarnega opravljanja javne funkcije in upošteva tudi druga kazniva ravnanja prepovedana po kazenskem zakoniku, kjer je zagrožena tudi zaporna kazen. Tožilstvo naj na podlagi 132 člena ustave predlaga Državnemu zboru, da na podlagi Sodnega sveta, predsednika oz. sodnike ustavnega sodišča razreši. Čas je, da se institut ustavnega sodišča spravi v red in da institucionalni kriminal prične prepoznavati in preganjati v tej državi. Pravica do pritožbe v vseh odnosih do državnih organov je določena z ustavo. Le-to ustavno sodišče vztrajno zavrača, 23 , 25, 160 ... , členi ustave. 164 ustave določa razrešitev ustavnih sodnikov, kršitev ustave ustavnih sodnikov, ki je po primeru Flisar vs. Slovenia, več kot evidentna, in to s dejanjem ki se v Sloveniji preganja po kazenskem zakoniku. Zlahka se lahko ugotovi, da je enakih kršitev na tisoče, pred Evropskim sodiščem, predhodno so bila zavrnjena kot nedopustna pred ustavnim sodiščem. 153 člen ustave, določa skladnost zakonov z ustavo, 160 pristojnost ustavnega sodišča, ki ni in ne more biti omejena ali zavrnjena, 15 člen ustave ne dopušča omejitev ali zavračanja pravice do sodnega varstva 23, 25 pravica do pravnega sredstva, itd. Če se ustavnim sodnikom ni smiselno ukvarjati s človeškimi pravicami in tako pravicami posameznikov do države, nimajo na ustavnem sodišču kaj iskati. 25 člen jasno določa, da je vsakomur zagotovljena pravica do pravnega sredstva do vseh odločb nosilcev javnih pooblastil s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, ... . V koliko primerih je ustavno sodišče kršilo ustavo, konvencijo in splošno deklaracijo o pravicah ljudi? Pritožba ni dopustna, dovoljena in podobne nesramnosti do državljanov te države. 15 člen in 160 ne dopuščata omejevanja in določata pristojnost ustavnemu sodišču. 153 pa jasno določa, da morajo biti zakoni skladni s ustavo. Zakon o ustavnem sodišču je že leta neskladen z ustavo, je pa skladen s interesi vodstva in sodnikov ustavnega sodišča, po zavračanju dostopnosti ustavnega sodišča ljudstvu, ki pa zopet prihajajo na površje, ravno v teh dneh. Ustava je jasna, ustavno sodišče je dolžno zagotavljati ustavnost, omejevanje le-tega pa je prepovedano tako z našo ustavo kakor po mednarodnih predpisih, ki so ratificirani.
Vsakršno naprezanje ustavnega sodnik, kakor smo lahko zasledili v medijih, da o ustavnih pravicah po naši ustavi več ne bi bili pristojni, da bi si zmanjšali količino dela, je popolnoma irelevantno, saj spremembo mednarodnih aktov, ki veljajo tudi 60 let, Združeni Narodi zaradi njega ne bodo spreminjali. Ocenimo lahko, da so prizadevanja po omejevanju dostopa ljudi do ustavnih pravic, ustavnega sodnika, domala ne smešna in neskladna s poslanstvom same institucije. Kaže na izredno aroganco do ljudi te države in ne more biti interes inštitucije države in države nasploh. Ne glede na to, da predsednik ustavnega sodišča morda izposluje dano spremembo, je neskladje s Evropsko konvencijo in splošno deklaracijo po tem več kot očitno, saj dokumenti zagotavljajo ravno te pravice, in pot v smeri Madžarske ustavne sramote ter še povečanje tožb na Evropskem sodišču.
V Sloveniji ne more biti nič bolje, saj se celoten sistem zanaša na ustavno sodišče, neustavnosti pa se ne odpravljajo, sedanji sodniki bi se ukvarjali s t.i. ustavno materijo, človekove pravice pa jih ne zanimajo.
To ni več ustavno sodišče naše države temveč, tvorba zagotavljanja dobrega standarda in izkazovanja spoštovanja posameznikom, kjer se presoja samo kar se bo želelo, po lastni presoji t.i. ustavne materije. Najverjetneje ne poznajo ustave, ustavnemu sodišču ne določa presoje ustavne materije, ki jo tako tudi ne definira, in ni inštitucija uresničevanja posameznikovih želj, temveč zagotavljanja ustave tej državi. Zavračanje pozivov k upoštevanju ustave državljanom (kot nedopustno) prav gotovo ni popotnica k izboljšanju ustavnosti v državi. Skladnost zakonov je določena v 160 členom v vseh primerih in jih ni mogoče skrčiti na t.i. ustavno materijo.
Vse omejitve po zakonu, da ustavno sodišče ni dolžno posredovati v kršitvi ustave, pri pozivu državljana, niso dopustne. Ustavno sodišče je ravno inštitucija korekcije zakonov, če niso skladni s zakonom, 160 členom ustave. Ignoriranje temeljnih načel civilizirane družbe ne sodi v naš prostor. Dejstva so da po veljavnem kazenskem zakoniku, najverjetneje ta gospoda sodi v zapor in ne na inštitucijo varovanja ustave. Resnica ustavnega sodišča, ni več ustavno sodišče države, temveč sprivatizirano okolje, ki bo izbiralo kaj je ustavna materija, ustavni problemi naj pa se rešujejo na Evropskem sodišču.
Glede na prizadevanja, ki jih izražajo javno, so ustavni sodniki, še posebej predsednik, več kot sramota zagotavljanju ustavnosti v Sloveniji in razreševanju neskladnosti zakonov z ustavo. Čas je, da prevzamejo svojo odgovornost in se umaknejo oz. jih za kazniva dejanja organi pregona pričnejo kazensko preganjati. T.i. preobremenjenost ustavnega sodišča, ustavno sodišče povzroča samo, ker ne odpravlja neustavnosti v zakonih, zato se kopiči vedno več in več popolnoma istih pozivov k upoštevanju ustave (tisoče je samo takšnih kot: Flisar vs. Slovenia), sedaj pa se išče pot pri predsedniku Državnega zbora, kako bi si zagotovili, da bi se dostopnost ustavnega sodišča ljudem te države, še zmanjšala, ter v končnem povzročili še večjo odškodninsko odgovornost države do oškodovanih ter še zmanjšali pravno varnost v državi.
Neverjetno.
Zahtevamo, da se odvzame pravica urejanja ustavnosti naše države tej skupini in da prevzamejo ljudje z ščepcem humanizma, ki jim upoštevanje ustave, temeljnih pravil družbe nekaj pomeni, da bo imel tudi mali človek pravico do ustavnih pravic v Sloveniji in ne zgolj v sistemu Evropske Unije in da bodo pozivi na upoštevanje ustave za ustavno sodišče dobrodošli, kot priložnost za izboljšanje razmer v družbi in boljši jutri in ne iskanje poti kako se izogniti reševanju svojih nalog in nalog inštitucije te države.
Prav tako je sedaj v zaplembah nepremičnin, hiš za nekaj sto evrov več kot razvidno, da se gospoda na ustavnem sodišču zanima samo za svoj interes, interes državljanov in države, ki bo plačevala te neumnosti pa ne. Kazensko je potrebno preganjati malomarno izvajanje javnih pooblastil, ustavno sodišče je dolžno ugotavljati skladnost z ustavo. Vsak sodnik je dolžan ravnati po ustavi, ustaviti postopke in pričeti presojo zakona pred ustavnim sodiščem. Sodni rubežnik pa je storil kaznivo dejanje, zavajanje sodišča ker je spisal da rubež nepremičnin ni bil mogoč. Kazenski pregon proti sodnikom prav tako, saj je zasebna lastnina ustavno varovana kategorija, ustava ne dopušča posegov v kolikor jih je mogoče doseči mileje, načelo sorazmernosti, čezmejno prekrajšanje, itd. Kršitev ustave je prepovedano dejanje. Sedaj so na potezi kazenske inštitucije te države.