Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Sprememba načina kadrovanja v javni upravi
 
dronyx
Ogledov: 2187
Predlog ustvarjen 20.02.2012
Z odzivom organa 26.04.2012
Zadnja sprememba 19.02.2012 10:19:42

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (3)  

Nedavna raziskava Evrobarometra je pokazala, da kar 95% slovenskih državljanov meni, da je korupcija resen problem v Sloveniji, kar državi ne more biti v ponos, saj se tako velik odstotek državljanov ne more motiti.

Eno izmed področji, ki močno vplivajo na takšno razmišljanje o korupciji, je nedvomno kadrovanje v javni upravi, saj je postalo splošno znano, da je večina kadrovskih razpisov "fingirana" oziroma je izbran kadnidat znan vnaprej. S poglabljanjem gospodarske krize in naglim večanjem števila brezposlenih se odstotek takih razpisov samo še povečuje. Večinoma so v takih primerih izbrani razni znanci zaposlenih v kadrovskih službah ali tistih, ki imajo moč vpliva na izbiro kandidata,vsi ostali prijavljeni kandidati pa nimajo praktično nobene možnosti, pa čeprav gre za delovna mesta, ki se plačana iz javnih sredstev. Obstaja pa tudi velika verjetnost, da je kdo za razpisano delovno mesto v javni upravi pripravljen tudi plačati nekomu, ki o tem lahko odloča, čeprav mi ni znano, da bi bil kakšne tak primer odkrit. Gre pa tu seveda za znan problem, da je takšno početje obema vpletenima stranema v interesu, kar močno otežuje odkrivanje takšnih primerov.

Na tak način vodenja kadrovskih razpisov se poleg občutka skorumpiranosti povzroča prijavljenim kandidatom tudi nepotrebne stroške, saj pišejo vloge in hodijo na razgovore, ki služijo zgolj pravnemu pokritju postopka izbire. Nenazadnje pa stroška s tem nimajo samo prijavljeni kandidati, saj se da povsem konkretno tudi oceniti stroške raznih fiktivnih razgovorov s 50 ali več prijavljenimi kandidati, kajti javni uslužbenci, ki sedijo v takih komisijah, ponavadi to počno v okviru svojega rednega delovnega časa.

Zato predlagam Vladi RS, da se za vsa delovna mesta v javni upravi spremeni način kadrovanja in sicer tako, da komisijo za izbor kandidata sestavljajo predstavnik organa oz. inštitucije, ki objavlja razpis in je zadolžen za pripravo vseh strokovnih podlag in meril za izbiro, ter vsaj dva naključno izžrebana predstavnika drugih organov (lahko kadrovskih služb), ki z razpisom nista povezana in lahko poskrbita, da kadrovski izbor poteka korektno in so vsi prijavljeni kandidati enakovredno obravnavani.

Menim da bi moralo tudi državi biti v interesu, da izbere najboljše možne kandidate, ne pa znance, ki ponavadi v delovno okolje vnašajo samo nestrpnost, saj so tako izbrani kandidati običajno tudi drugače priviligirani.

Nad tako izpeljanimi kadrovskimi razpisi bi morala po mojem mnenju bdeti strokovna komisija, oblikovana morda pri na novo ustanovljenem Ministrstvu za pravosodje in javno upravo, ki bi imela za nalogo, da prouči vse morebitne pritožbe nad izbirnimi postopki, prav tako pa bi imela taka komisija pravico, da naključno izbere posamenzne kadrovske postopke, jih podrobno prouči in morebiti zahteva dodatna pojasnila, če bi se izkazalo, da obstaja kakršenkoli dvom v korektnost izpeljave kadrovskega razpisa. V primeru, da bi taka komisija odkrila nepravilnosti v postopku, pa bi morala imeti pristojnosti, da proti odgovornim uvede disciplinske postopke.

Slovenija ima mislim da samo dve možnosti. Ali zelo hitro začne sanirati obstoječe stanje, ali pa gre strumno naprej po Grškem scenariju in v tem primeru nas vse skupaj čakajo zelo težki časi.


Ključne besede
Kategorija: Javna uprava


Zadnji komentarji:

Arim1 | 06.03.2012 | 23:50
Potrebno je tudi uzakoniti, da zaposleni v javni upravi oz. vodstveni delavci ne smejo imeti poleg službe še samostojno podjetje.
dronyx | 21.02.2012 | 15:20
V zapisu nisem posebej omenjal klasičnega načina, kako se določenega vnaprej izbranega kandidata na takih razpisih favorizira in to je postalo kot kaže skoraj splošna praksa.

Najprej se ga zaposli prek študentske napotnice ali kako drugače za par mesecev, da si pridobi delovne izkušnje iz iskanega področja, potem pa se kadrovski razpis priredi tako, da te izkušnje daleč največ štejejo in vse ostalo ne pomeni skoraj nič, pa se lahko prijavijo na razpis tudi vrhunski strokovnjaki, ki bi to zanesljivo nadoknadili v parih tednih, če ne še prej. 

Seveda ni nujno, da so znanci nekoga slab kader ali nesposobneži, kajti tudi v gospodarstvu se marsikje tako kadruje in te vprašajo če poznaš koga, ki ga lahko priporočiš za posamezno prosto delovno mesto. Vendar tu gre za delovna mesta, ki se financirajo iz javnih sredstev. Če pristanemo na tako logiko, potem tudi nima smisla delati razpisov kar se tiče javnih naročil in je najbolje oddati posel direktno kolegu ali znancu, za katerega se ve, da bo delo dobro opravil, medtem ko se ti lahko na javni razpis javijo podjetja, ki jih sploh ne poznaš.

In tu se razlikujejo uspešne in napredne države od tistih, ki imajo sicer zakonsko vse urejeno na nivoju razvitih držav, zadeve pa ne funkcionirajo. Trik je pa v podrobnostih, ker nihče tega zares ne izvaja tako, kot piše v zakonih in sicer običajno zato, ker so prepričani, da je dosti bolj učinkovito, če družbo vodijo dejansko razna bolj ali manj vplivna omrežja mimo zakonov in ob tem pa vedno najdeš kup ljudi, ki tak način zagovarja, čeprav niso sposobni niti slučajno trezno oceniti vseh posledic. 
boljedanes | 21.02.2012 | 14:42
Morda bi bilo primerno, da bi se vodil register vlagateljev zaposlitev pod šifro, tako da tisti ki odločajo o zaposlovanju, dejansko ne bi poznal imena in priimeka osebe standardiziranih vlog. Evidentno bi bilo, če bi nekdo favoriziral določeno šifro, da je v konfliktu interesov, svojih in države, ki naj bi jo zastopal. Prav tako bi se lahko spisala jasna lista kdo je najbolj primeren zgolj na podlagi statistične metode. Prav tako je neprimerno in celo prepovedano, da posameznik trajno zasede delovno mesto v državni upravi, na breme državljanov. Dostop do državnih zaposlitev ne more biti trajen, privatiziranje javne uprave, saj morajo imeti vsi dostop do javnih funkcij, zaposlitev pod istimi pogoji. To da se je nekdo rodil prej in tako prej dokončal šolanje ne more biti diskriminatorno do vseh, ki bi sedaj želeli delati v upravi, vendar zaradi trajnosti zaposlitve obstoječih zaposlenih, ne morejo. Vsak bi moral imeti sorazmerno pravico do zaposlitve v upravi lastne države. Tako bi bil mogoč zgolj določen čas vsake osebe v breme javnih financ, ostanek delovne dobe bi pa si posamezniki morali zagotoviti v dejavnostih, ki neposredno ustvarjajo tržno vrednost in bi vsak posameznik v svojem življenju zagotovil del blaga in storitev, ki jih na trgu tudi porablja. Sedanja konstitucija je diskriminatorna in dosega psihološke meje, ko jo je še mogoče prenesti v breme gospodarstva, v breme ustvarjalcev v tej družbi.