kvorum

Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo

Volitve so v sodobnem pojmovanju demokracije eden najpomembnejših izrazov ljudske suverenosti in nujni pogoj za demokratično oblikovanje najpomembnejših državnih organov, zlasti predstavniškega telesa. Zato so demokratične volitve tudi nujni pogoj za vzpostavitev in ohranitev sodobne pravne države. Volitve omogočajo volivcem neposreden vpliv na sestavo parlamenta, s tem pa tudi posreden vpliv na odločitve, ki jih ta sprejema. Z volitvami volivci podelijo članom parlamenta mandat, pooblastilo za to, da o najpomembnejših družbenih vprašanjih odločajo v njihovem imenu. Sodobna demokracija je v volilnem sistemu razvila nekatera načela, ki dajejo vsebino in pravno veljavo volilni pravici, ki je ena najpomembnejših z ustavo zagotovljenih političnih pravic. To so splošna in enaka volilna pravica, neposredna volilna pravica, svobodna volilna pravica in tajnost glasovanja. O svobodni volilni pravici govorimo, če lahko volivci na volitvah resnično svobodno izbirajo med kandidati. Svoboda volitev pa obsega tudi pravico vsakega volivca, da uveljavi svojo volilno pravico ali pa ne. Volilna pravica se šteje za osebno pravico, ki jo lahko vsakdo svobodno uveljavlja po svoji presoji in pomeni enega temeljnih vidikov svobode osebnosti. Volilna pravica izhaja iz ljudske suverenosti in je zato neodtujljiva . Svobodna volilna pravica pa je tudi kazenskopravno varovana. Kaznivo je namreč prisiljevati volivca ali nanj vplivati, da glasuje (ali ne) . Glede na navedeno in ob upoštevanju narave volilne pravice, ki je po svojem bistvu osebna pravica, politična pravica, uvedba kvoruma na volitvah ni smiselna in je ne podpiramo.

Referendum je najpomembnejša oblika neposredne demokracije, ki se je v praksi potrdil kot zelo pomemben institut v sklopu neposrednega izvrševanja ljudske oblasti, ki zagotavlja možnost in pravico državljanom, da se o posameznem vprašanju oziroma zakonu opredelijo tudi sami. To pravico je državljanom mogoče omejevati le v skladu s tretjim odstavkom 15. člena Ustave RS, to je samo takrat, kadar je to potrebno zaradi pravic drugih (seveda v skladu z načelom sorazmernosti) in v primerih, ki jih določa ustava. Ministrstvo načeloma podpira vaš predlog glede uvedbe (minimalnega) kvoruma. Za spremembe, ki jih predlagate, pa bi bilo potrebno spremeniti ustavo. ZRLI namreč le predpisuje način uresničevanja pravice, ki jo daje Ustava RS v 44. in 90. členu, ne more pa zakon te ustavne pravice omejevati. Ministrstvo je tako v letu 2011 sodelovalo pri pripravi vladnega gradiva v postopku za spremembe in dopolnitve Ustave Republike Slovenije z osnutkom Ustavnega zakona o spremembah in dopolnitvah Ustave Republike Slovenije (UZ90, 90a, 97,99). Predlagane spremembe in dopolnitve so se med drugim nanašale tudi na uvedbo (minimalnega) kvoruma udeležbe volivcev na referendumu kot pogoj za veljavnost referendumske odločitve (25% kvorum udeležbe na referendumu). Z nastopom mandata novega državnega zbora in vlade konec leta 2011, pa je bil na podlagi 154. člena Poslovnika Državnega zbora , ki ureja postopek s predlogi zakonov po izteku mandatne dobe državnega zbora, končan tudi postopek za sprejem Predloga za začetek postopka za spremembe in dopolnitve Ustave Republike Slovenije z osnutkom Ustavnega zakona o spremembah in dopolnitvah Ustave Republike Slovenije (UZ90, 90a, 97,99), EPA 1692-V. Sporočamo vam, da se bomo na ministrstvu tudi v prihodnje zavzemali za spremembe, ki bodo povečale legitimnost, težo in pomen referendumske odločitve. Z uvedbo predlaganega kvoruma bi se zaradi določene vsaj minimalne »samocenzure« predlagateljev najverjetneje vlagale le tiste zahteve za referendume, na katerih bi se odločalo o zakonih, ki so vsaj toliko splošnega pomena, da bi se ga udeležila najmanj na primer četrtina glasovalnih upravičencev, kar bi tudi znižalo (pogosto očitane) stroške za referendume. Vsekakor pa menimo, da je potrebno spremembe referendumske zakonodaje izredno dobro pretehtati, k sodelovanju pritegniti ustavnopravne strokovnjake in ker so za takšne posege v veljavno ureditev kot že rečeno potrebne spremembe ustave, hitre rešitve niso mogoče.