Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Uvedba brezplačnega preživetvenega prehranskega paketa
anekdota
Ogledov: 3497
Predlog poslan 25.11.2011
Arhivirano
Zadnja sprememba 23.11.2011 19:06:03

  Predlog   Število glasov   Komentarji (15)   Popravki predloga  

Uvedba brezplačnega preživetvenega prehranskega paketa za vse državljane Slovenije


S kartico (ali z osebno izkaznico) bi vsak (stalni) državljan Slovenije lahko prevzel brezplačni osnovnih prehranski paket dobrin za preživetje posameznika ali družine.

 
Na podlagi evidence prebivalcev Slovenije, bi bil vsak državljan upravičen do osnovnih prehranskih dobrin, projekt pa bi financirali iz proračuna ali eventuelno na začetku iz EU sredstev.
 
Ministrstvo za zdravje bi s pomočjo prehranskih strokovnjakov določilo, koliko in katera prehrana bo morala biti na seznamu in ki bi prehransko zadostovala za posamezno osebo, da se prehrani bodisi tedensko ali bodisi mesečno.  Določbe prehrane itn, bi se nadalje absolutno prilagajale potrebam.
 
To bi pomenilo tudi jasno in določeno pot prehranskega razvoja in prehranske samooskrbe Slovenije, saj bi prednost v nabavi živil bila usmerjena v slovenskega pridelovalca hrane.
 
Otroci in družine bi imeli svoj paket, posamezniki svoj paket itn., oziroma vsakdo bi imel prilagojen prehranski paket glede na količino in starost družinskih članov.
 
Paketi bi bili prilagojeni prehranski izbiri posameznika (vsejedec, vegetarijanec, vegan, presnojedec itn) oz. bi evnetuelno lahko posameznik izbiral kateri paket želi.
 
Paket ali pakete bi posameznik dvigoval v temu primernih prostorih (eventuelno obstoječe lokalne trgovine ali zbirni centri) na podlagi obvezne razvidne evidence (posameznik zase, starš/i zase in družino, upokojenci, invalidi, z dostavo za bolnike, itn).
 
 
MOREBITNE PREDNOSTI:
 
- Osnovna prehranska priskbljenost vseh državljanov Slovenije
 
- S tem delna socialna preskrbljenost vseh drzavljanov Slovenije
 
- Lažji nadzor in pregled nad porabo hrane državljanov Slovenije
 
- Večje, bolj orientirano in bolj dolgoročno planiranje, sodelovanje ter vzajemna podpora med slovenskimi proizvajalci in potrošniki prehrane
 
- Predvsem podpora slovenskemu pridelovalcu hrane in dolgoročno planiranje izvedbe prehranske oskrbe, ki bi temeljila predvsem na domači ponudbi in lokalni oskrbi
 
- Finančno prilagajanje drugih (socialnih) podpor in sredstev k predlagani uvedbi (pomeni, da bi prehranski del bil izvzet iz socialne podpore, kar bi avtomatično pomenilo lažji nadzor nad drugimi socialnimi prispevki ipd), ter prilagajanje PLAČ glede na ta predlagani predlog. Pomeni tudi zmanjanje razlik med ljudmi v osnovi priskrbljenosti, ker pomeni bolj socialno in manj kapitalistično državo
 
- Zmanjšanje stresa posameznika zaradi manj skrbi kako prehraniti sebe in družino
 
- Boljši nadzor nad zdravjem prebivalcev in lažje prilagajanje potrebam posameznika
 
- Evidentiranje zdravja prebivalcev v odnosu na ta predlog oz., osnovno prehrano in lažje prilagajanje potrebam
 
- Eventuelno izboljšanje zdravja državljanov Slovenije zaradi bolj redne in zdrave prehrane,  s tem dolgoročno razbremenitev zdravstva
 
- Medsebojno prilagajanje prehrane in večji nadzor v prehranjevanju otrok in uslužbencev (prehrana v šolah + prehrana s pomočjo paketov)
 
- S tem eventuelno ZMANJŠANJE junk food hrane in predebelosti otrok ter rast sodobnih degenerativnih bolezni
 
- S tem večji poudarek v lokalni ponudbi bolj zdrave hrane in zmanjšanje ponudbe "junk" hrane, ki se dandanes preveč razvija tudi zaradi premalo organizirane ponube bolj zdrave hrane
 
- Zmanjševanje števila megamarketov na prebivalca v enem kraju, a zato veliko novih REDNIH zaposlitev oseb, ki bi redno delale na tem podanem predlogu (zbirni centri, komunikacija med proizvajalci in konzumenti, oddaja paketov, evidenca paketov, priprava paketov, kontrola paketov, skratka celotna logistika in večji lokalni razvoj, ki bi s tem omogočal večji razvoj tudi drugih panog)
 
- Torej poudarek lokalnemu razvoju pridelave hrane, logistike ter drugih soodvisnih in vzporednih panog
 
- Podpora predvsem slovenskemu kmetu in lokalnim proizvajalcem, s tem več delovnih mest zaradi večjega lokalnega razvoja
 
- Večje ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, ki pri nas preverjeno dobro uspevajo, s tem razvoj in ohranjanje podeželja
 
- Zaradi čimvečje lokalne oskrbe manjši ekološki oddtis transporta, s tem razbremenitev transportnih poti v celoti
 
- Bolj enotna in manj potratna embalaža. -Prehrana bi bila pakirana v preprosto embalažo, ki bi bila okolju čim bolj prijazna, hkrati pa bi poudarjala tisto, kar je najbolj pomembno - vsebino, ne pa ustvarjala laža zavajajoča pričakovanja
 
- Reklamiranje in promoviranje paketov bi tako bilo nesmiselno in bi s tem deloma razbremenili medijsko oglaševanje, ki nas dandanes na vsakem koraku posiljuje z ustvarjanjem nepotrebnih potreb
 
- V zbirnih centrih, pakirnicah itn, bi lahko delali sedaj nezaposleni ali prehodno nezaposleni za manjše prihodke in kot zacasno ali redno delo
 
- Zaradi morebitne ogroženosti prebivalcev RS v primeru elementarnih nesreč (poplave, potresi itn), bi z evedbo predloga ustvarili večjo, hitrejšo in enotnejšo sposobnost reagiranja na manj predvidevane okoliščine. V osnovi bi zagotovili večjo sposobnost prilagajanja na težave že s tem, da bi bili preventivno priskrbljeni z delom osnove za preživetje.
Zaradi uvida v dejansko porabo prehrane na prebivalca, pa bi lahko bolje in vnaprej planirali preskrbo na določenih območjih. To bi vspodbujajo lokalni razvoj pridelave hrane in s tem nova delovna mesta, ki bi bila prilagojena dejanskim kakor tudi eventuelnim potrebam.
 
--
 
V celoti ideja za državo in davkoplačevalce pomeni določen vložek energije, sredstev, toda dolgoročno bi na različnih nivojih bivanja to verjetno prineslo veliko prednosti. Med drugi manj finančnega izpada in nepotrebnega odliva, ki se dogaja zaradi prevelike prepuščenosti in premalo nadzora, manj monopolnega razvijanja oz. zaradi špekuliranja z dobrinami. Bolj nadzorovane prilive in odlive, saj bi bila sredstva za obstoj ideje lahko skrbno nadzorovana in planirana.
Socialne in druge podpore bi se lažje prilagajale samo delu potreb v kolikor bi posameznik v osnovi že imel zagotovljen osnovni prehranski preživetveni paket. Sama logistika pa bi v Sloveniji prav tako postala bolj razvejana.
 
Prdvidevam, da boste o slabostih in pomislekih tega predloga drugi napisali dovolj. 
 
lp

Ključne besede Prehrana, oskrba, sociala, preživetje, elementrane nesreče, kmetijstvo, logistika, gospodarstvo
Kategorija: Socialne zadeve


Zadnji komentarji:

anekdota | 03.12.2011 | 23:36
 
Kakorkoli pač, predlog je zastavljen kot je, lahko bi bil tudi malo drugače zastavil. V osnovi pa je na mestu.

Denar je vse več vreden oz. ga je težje dobiti. Ko ga ne bo, ga tudi za socialno ne bo več in si ga bo eventuelno spet treba izposodit. Milijarde. In če si ga izposodimo je smiselno, da ga vložimo v aktivno kreiranje prihodnosti, torej samooskrbo. Pomeni da denar vložimo tako, da si v prihodnje ne bo treba več izposojati za iste stvari samo zato, ker sami nismo dovolj samooskrbni.
Samooskrbnost ne pomeni zgolj tega, da bomo imeli vsi jesti za dosti cenejši denar, temveč dosti manj nezaposlenih, večji lokalni razvoj in povečan razvoj tudi v drugih panogah, kot recimo predelava hrane, eko-turizem, manjša odvisnost od tujih podjetij pri nas, več podpore slovenskemu kmetu itn. 

Oseba ki bi dobila socialno podporo, bi hkrati dobila tudi preživetveni prehranski paket. Oboje bi bilo prilagojeno posamezni družini. Ne pa da ima nekdo velik vrt, hkrati pa dobiva enako socialno podporo kot nekdo, ki ga nima in si mora vso hrano kupiti prav iz te, že itaq nizke socialne podpore. Skratka nepravično.

Socialno ogroženemu se lažje da hrano pridelano na naši zemlji, ki je praktično skoraj brezplačna, kot pa od drugih držav izposojen denar, katerega bodo morale vračati še prihodnje generacije.
Ostale stroške se prilagodi potrebi posameznika (elektrika, kurjava, vrtec, itn).

Brezposlenim se da zemljo v lokalnem območju, da pridelujejo hrano zase in druge, tako se razvijamo lokalno in se vspodbuja rast samooskrbe v vseh regijah.

- Torej ne vem zakaj je to nekaterim problem razumeti?
Očitno menijo da bo denar vedno na voljo in da bo kitajec za nas se naprej vse proizvajal, mi bomo pa samo se virtualni denar premetavali levo desno. 

Slovenija je na repu v proizvodnji hrane v EU kljub temu da imamo dobro zemljo in dobre pogoje za pridelavo in veliko brezposlenih.

Prehranski preživetveni paketi bi tako vspodbudili veliko tega, kar se sedaj ne premakne in tudi dvomim, da se v prihodnjih letih bo. Bo očitno morala priti se dosti hujša kriza, da se bomo vrnili nazaj k zemlji, da bomo znali ceniti svojo hrano, ne pa da imamo tisoče ljudi s fakultetami od katerih ni koristi in ne znajo prijeti niti lopate.

Vse več ljudi je tudi bolanih, ker so premalo v stiku z zemljo in ker uživajo preveč slabe junk food hrane. Vse to bi se lahko reševali prav s tem predlogom, ki bi za seboj potegnil veliko prednosti in aktivnosti na vec področjih.

Materialno uporabna dobrina bo v prihodnosti vedno več vredna! Še posebej pa hrana, les, voda ipd. Med drugim tudi zato cene zlata rastejo. Pametne države že delajo na tem, da so vse bolj samooskrbne, v čim več osnovnih pogojih bivanja (hrana, voda, energija).
Slovenija ima v svoji legi vse naravne pogoje za nujne okoliščine preživetja, če jih le uporabimo.

Z denarjem se ni se nihče nahranil,  s kruhom pa.
lp
anekdota | 01.12.2011 | 23:56
 
Tocno tako. Predlog bi vodil tudi v to, da bi vsak brezposelen imel moznost delati na zemlji, ce bi le to zelel. Bil bi celo motiviran, saj bi imel direkten dostop do hrane in samooskre lastne druzine.
Pomeni, da bi s tem tudi Slovenija postala bolj samookrbna. Prevec je zemlje, ki ni obdelana, ljudje pa med tem stradajo. Vsi pa si zelimo samooskrbe. Samooskrba pomeni neodvisnost. Neodvisnost pa svobodo.
Narod ki je odvisen od drugih ni svoboden!  Preprosto.

lp
radko hriberšek | 01.12.2011 | 00:23
Paketi naj bodo samo za socialne primere, da si ne bodo s podporo kupovali alkohola. Dokler imam dovolj denarja, si bom sam izbiral kaj bom jedel, če pa ga ne bom imel, bom vesel  vsega kar bom dobil. Če pa ljudje ne bi bili tako leni, bi si obdelovali vrtove in zapuščene njive. Jaz imam solidno plačo, pa si ravno tako obdelujem vrt in sem ponosen na to kar si pridelam. Ko gledam koliko zapuščene zemlje je pri nas, sem prepričan, da pri nas še ni prave krize. In pri takšnem razdeljevanju hrane bi spet prihajalo do podkupnin, da bi si podjetja zagotovila posel. To bi bilo možno samo pod pogojem, da se recimo od vsakega proizvajalca moke vzame isti procentualni delež glede na količino proizvodnje, da ne bi prihajalo do monopola.
Anti NWO | 30.11.2011 | 23:32
 
JAZ SEM CLOVEK, KI ISCE INOVACIJE, ITDDD IN LAHKO IZBOLJSA DOLOCENE PROCESE IN DELOVANJE GOSPODARSTVA TUDI DO 300%, ZATO PODPIRAM TA PREDLOG, KER, CE JE PRAVILNO SPELJAN LAHKO DOLOCENE PROCESE POVECA IN POSPESI ZA 300% "TRISTO", OZ 150%, DA SEM BOLJ REALEN, TODA SE ZMERAJ SPOSTOVANJA VREDNA STEVILKA, MEDTEM, KO SE ENI HVALIJO, KO IZBOLJSAJO DOLOCENE STVARI ZA 1,5% ITD..., JIH JAZ IZBOLJSAM ZA VEC 10.000%, CE TAKO GLEDAMO V PRIMERJAVI Z NJIMI.
Anti NWO | 30.11.2011 | 23:25
 
Kdor bo zelel prejeti ta paket ga bo prejel, kdor pa ne, ga ne rabi, toda prav bi bilo, da bi nekaj osnovnih surovin drzava zagotovila vsem ljudem v obliki bonov, ki so nekoliko omejeni za doloceno casovno obdobje. 

CENE DRUGEGA BI SE TESTIRALO IN VIDLO, KOLIKO LJUDI BI ODREAGIRALO NA TO IN PREJELO TO BREZPLACNO HRANO, PA MAGARI SAMO ENKRAT PROBALI SPELJATI AKCIJO, DA SE DOBI NEKO STATISTIKO. TOREJ NEKE VRSTE SUBVENCIJA HRANE ALI KAJ PODOBNEGA, PO MOZNOSTI SLOVENSKIH PROIZVODOV, KADAR JE RECIMO VISEK PRIDELKA HRANE, PIJACE, ITD..
jory | 30.11.2011 | 16:59
Glede predloga se strinjam, da bi dobivali prehrambene pakete, med paketi bi mogla biti razlika- več družinskih članov- večji paket, večja plača- manjši paket, kdor ima plačo neto nad 1200€-ne potrebuje paketa, razen če je več družinskih članov, pa samo en zaposleni, v glavnem bi morale biti razlike med paketi. Tisti, ki pa so brez zaposlitve, pa tako dobijo samo toliko socialne pomoči, da komaj plačajo položnice, za preživetje jim pa skoraj nič ne ostane, tako da socialne podpore se nebi smele znižati, sploh pa ne tistim, ki imajo otroke. Ljudje pozabljajo, da družine z otroki težko živijo in si kaj kupijo, saj otroci rastejo, vsake par mesecev potrebujejo nova oblačila in obutev, to jim brezposelni ne morejo kupiti, kot če si nekateri otroci ne zaslužijo lepšega žiljenja, tudi sladkarijo si nekateri otroci večkrat zaželijo, pa je ne dobijo, pa kako otroku dopovedati, da je škoda denarja, saj ga ni niti za kruh zadosti........upam, da se bodo kdaj razmere izboljšale.
anekdota | 29.11.2011 | 01:21
 
Skoda ker nekateri ne vidite dlje in potenciala v tej ideji.


O tem ali nekateri ljudje cenijo brezplacno pomoc ali ne, vprasajte tiste, ki stojijo v vrstah pred rdecim krizem. Lahko pa jih vprasate se o tem, kako kvalitetna je hrana ki jo dobijo. Pa so je verjamem da vseeno veseli.

To, da ljudje slabo delajo s hrano se dogaja tudi sedaj. Ne vem kako bi se lahko odnos se poslabsal. Ponavadi hrano stran mecejo itaq tisti, ki ne vedo kaj je lakota. Tako da zadeva situacije za tiste ki imajo itaq ne spremeni. Zelo pa spremeni za tiste ki nimajo! Posledicno pa tako vedno tudi za vse ostale.

Prav v tej ideji bi se lahko solidarnost slovencev izrazila. Tisti ki imajo dovolj velike place, da paketa ne bi potrebovali, ga pac ne bi prevzeli. Drugi pa bi ga. Zmanjsal pa bi se zato socialni dodatek, ker bi s prehranskim paketom bil ze zagotovljen del oskrbe.

Tako bi bila nahranjena vsaka oseba v Sloveniji, vsak otrok, vsak upokojenec, vsak revez. invalid, delavec, organizacija itn., saj bi bil del OSNOVE prezivetja zagotovljen.

Druzba, narod, skupnost, ipd, je tako mocna, kot sta mocna njen nasibkejsi in najmocnejsi clen.
Torej gre za razmerje. Za ravnovesje. Enake moznosti lahko povecujejo solidarnost in zmanjsujejo neenakost, ki je vedno bolj prisotna.

Itaq pa.. koliko ljudi pa tale portal sploh bere..? Slovenci imamo direktno moznost sodelovanja in vplivanja na odlocitve in postopke izvoljenih skozi sugeriranje in vpliv na okoliscine; pa se tega ocitno vseeno ne udelezujemo, ceprav je prakticno brezplacno.

lp
lipi | 28.11.2011 | 08:15
Sem proti. Zakaj? Ker ljudje tistega, kar dobijo zastonj, brezplačno, ne znajo ceniti. Pri marsikateremu posamezniku ali gospodinjstvu v Sloveniji ni toliko problem pomanjkanje hrane kot neprimeren odnos do hrane in tega z uvedbo brezplačnih prehranskih paketov ne bodo rešili. Že zdaj namreč vse preveč hrane pristane v smeteh. Kaj bo šele potem, ko bo ta brezplačno na voljo vsem? Poleg tega se bodo ljudje začeli prenažirati s hrano. Npr. da bodo na osnovi kakšne analize ugotovili, da oseba na teden poje 2 kg kruha (verjetno bodo vzeli kar vso prodajo kruha v trgovinah, ne glede na to, kje ta kruh nazadnje pristane) in bodo toliko kruha tudi dobili... Ali veste, kaj to pomeni? To pomeni, da bi vsak državljan dnevno pojedel 300 gramov kruha, kar znese cca 750 kcal dnevno (cca. 1/3 vseh energetskih potreb dnevno) samo od kruha!!! To pa nikakor ni zdravo prehranjevanje. 
Anti NWO | 26.11.2011 | 00:11
 
ODLICEN PREDLOG. V ZAMENO, BI SE LAHKO TUDI ZMANJSALA VISINA SOCJALNE POMOCI, TAKO, DA GLEDE DENARJA NI PROBLEM, POLEG TEGA, RECIMO, DA BI DALI PREDNOST BREZPOSELNIM LJUDEM, TER PENZJONISTOM. SAMO V NASI MAFIJSKI DRZAVI VPRASANJE, CE JE TO MOZNO, KER NASI POSLANCI SAMO KRADEJO DENAR IN SE MI PRAV GNJUSIJO TEJI LJUDJE. KAKO JIH NI SRAM, KO HODIJO ZUNAJ PO CESTI.
anekdota | 25.11.2011 | 23:18
 
Ahil in DavidS:
Če sta uvodni predlog prebrala, sta lahko zasledila, da piše, da bi paket dobili vsi, ki bi ga hoteli. Tisti, ki imajo dovolj sredstev, da si sami kupijo hrano, ga itaq ne bi niti vzeli, saj prevzem ne bi bil obvezen.

Kdo bo izvedbo plačal - tudi to piše (najprej s pomčjo EU in proračuna, kasneje preko večje zaposlenosti in večje samooskrbe), lahko pa tudi iz kje drugje. Sedaj gre veliko denarja za socialne podpore, kar oseba ki jo dobi, porabi tudi za nakup prehrane. S predlogom bi zadevo rešili tako, da prehransko ne bi bil v Sloveniji več ogrožen prav nihče. S tem pa tudi dosti manj socialno. Socialni prispevki bi se deloma razbremenili, kultivirali in izjasnili. 
Sicer pa vse piše, da se ne ponavljam.
DavidS | 28.11.2011 | 20:18
V bistvu ne piše. 
"S sredstvi EU"....ali obstaja kak program v EU, ki daje sredstva za to? Ne more si država kar nekaj izmisliti, in avtomatsko dobiti sredstev iz EU za to.
Večje zaposlenosti in samooskrbe? Na kak način privede razdeljevanje hrane v večjo zaposlenost in samooskrbo? Prej nasprotno.....vsaka stvar, ki jo daš zastonj, zmanjša interes po zaposlovanju. 
Anti NWO | 30.11.2011 | 23:29
 
CE BI MI ZACELI RAZVIJATI SAMOOSKRBO Z HRANO, SADJE, ZELENJAVA, MESO, MLEKO, POL BI PROIZVAJALI OGROMNO TEH DOBRIN IN JIH LAHKO PONUJALI LJUDEM PO NIZJI CENI, TER ODPRLI VEC DELOVNIH MEST ZA KMETE, ITD...  CISTO LOGICNO, CE SI ZADOSTI INTELIGENTEN, SAMO ENI PAC NE ZELIJO TEGA IN RAJE VIDIJO, DA SO LJUDJE LACNI IN REVNI IN BREZPOSELNI, CEPRAV OBSTAJAJO ENOSTAVNE RESITVE ZA RESITI VSE V ENEM MAHU.
DavidS | 25.11.2011 | 20:32
Seveda se mi (kot pri večini predlogov) najprej poraja vprašanje, kdo bo to plačal? Ali se bodo na račun tega ustrezno zmanjšali drugi socialni transferji? 

V oči mi je padla tudi prilagodljivost "prehranskim navadam" posameznikov. Moja prehrana temelji na kraškem pršutu, koruznem kruhu in Teranu. Ali to pomeni, da mi bo omogočen tak prehranski paket?
Govora je o socialnem prehranskem paketu.....tukaj ni prostora za muhe posameznikov (pa da ne bo pomote, tudi jaz imam svoje prehranske muhe)
Anti NWO | 30.11.2011 | 23:27
 
TI NE RAZMISLJAS DOVOLJ PAMETNO. ISTO SE LAHKO JAZ SPRASUJEM, ZAKAJ NIMAMO TEGA, SAJ OCITNO JE ZMANJKALO DENAR ZA TA PROJEKT, KER SE GA JE PORABILO PRI DRUGIH TRANSFERJIH. JA DENAR JE TREBA PORAZDELITI NA RAZLICNE TRANSFERJE, NE PA NAMENITI VSE SAMO NA ENO STRAN IN DENARJA JE VEC KOT DOVOLJ.
Ahil 2011 | 25.11.2011 | 20:06
Mogoče malo premalo kriterijev.Kdo vse bi tak paket dobil? Kar vsi povprek?

Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

 Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

 
Kartico (lahko je tudi osebna izkaznica) bi imel vsak (stalni) državljan Slovenije in bi omogočala nakup osnovnih prehranskih dobrin za preživetje posameznika ali družine.
 
Na podlagi evidence prebivalcev Slovenije, bi bil vsak državljan upravičen do osnovnih prehranskih dobrin, ki bi jih financirali iz proračuna ali EU sredstev (na začetku).
 
Ministrstvo za zdravje bi s pomočjo prehranskih strokovnjakov določilo, koliko in katera prehrana bo morala biti na seznamu in ki bi prehransko zadostovala za posamezno osebo, da se prehrani bodisi tedensko ali bodisi mesečno.
 
To bi pomenilo tudi jasno in določeno pot prehranskega razvoja in prehranske samooskrbe Slovenije, saj bi prednost v nabavi živil bila usmerjena v slovenskega pridelovalca hrane.
 
Otroci in družine bi imeli svoj paket, posamezniki svoj paket itn., oziroma vsakdo bi imel prilagojen prehranski paket glede na količino in starost družinskih članov.
 
Paketi bi bili prilagojeni prehranski izbiri posameznika (vsejedec, vegetarijanec, vegan, presnojedec itn) oz. bi evnetuelno lahko posameznik izbiral kateri paket želi.
 
Paket ali pakete bi posameznik dvigoval v temu primernih prostorih (eventuelno obstoječe lokalne trgovine ali zbirni centri) na podlagi obvezne razvidne evidence (posameznik zase, starš/i zase in družino, upokojenci, invalidi, z dostavo, itn).
 
 
MOREBITNE PREDNOSTI:
 
- Osnovna prehranska priskbljenost vseh državljanov Slovenije
 
- S tem delna socialna preskrbljenost vseh drzavljanov Slovenije
 
- Lažji nadzor in pregled nad porabo hrane državljanov Slovenije
 
- Večje, bolj orientirano in bolj dolgoročno planiranje, sodelovanje ter vzajemna podpora med slovenskimi proizvajalci in potrošniki prehrane
 
- Predvsem podpora slovenskemu pridelovalcu hrane in dolgoročno planiranje izvedbe prehranske oskrbe zgolj samo s strani lokalne oskrbe s hrano
 
- Finančno prilagajanje drugih (socialnih) podpor in sredstev k predlagani uvedbi (pomeni, da bi prehranski del bil izvzet iz socialne podpore, kar bi avtomatično pomenilo lažji nadzor nad socialnimi prispevki ipd).
 
- Zmanjšanje stresa posameznika zaradi manj skrbi kako prehraniti sebe in družino
 
- Boljši nadzor nad zdravjem prebivalcev in lažje prilagajanje potrebam posameznika
 
- Evidentiranje zdravja prebivalcev v odnosu na ta predlog oz., osnovno prehrano in lažje prilagajanje potrebam
 
- Eventuelno izboljšanje zdravja državljanov Slovenije zaradi bolj redne in zdrave prehrane
 
- Medsebojno prilagajanje prehrane in večji nadzor v prehranjevanju otrok in uslužbencev (prehrana v šolah + prehrana s pomočjo paketov)
 
- S tem eventuelno ZMANJŠANJE junk food hrane in predebelosti otrok ter rast sodobnih degenerativnih bolezni
 
- S tem večji poudarek v lokalni ponudbi bolj zdrave hrane in zmanjšanje ponudbe "junk" hrane, ki se dandanes preveč razvija tudi zaradi premalo organizirane ponube bolj zdrave hrane
 
- Zmanjševanje števila megamarketov na prebivalca v enem kraju, a zato veliko novih REDNIH zaposlitev oseb, ki bi redno delale na tem podanem predlogu (zbirni centri, komunikacija med proizvajalci in konzumenti, oddaja paketov, evidenca paketov, priprava paketov, kontrola paketov, skratka celotna logistika in večji lokalni razvoj, ki bi s tem omogočal večji razvoj tudi drugih panog)
 
- Torej poudarek lokalnemu razvoju pridelave hrane, logistike ter drugih soodvisnih in vzporednih panog
 
- Podpora predvsem slovenskemu kmetu in lokalnim proizvajalcem, s tem več delovnih mest zaradi večjega lokalnega razvoja
 
- Večje ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, ki pri nas preverjeno dobro uspevajo, s tem razvoj in ohranjanje podeželja
 
- Zaradi čimvečje lokalne oskrbe manjši ekološki oddtis transporta, s tem razbremenitev transportnih poti v celoti
 
- Bolj enotna in manj potratna ambalaža. -Prehrana bi bila pakirana v preprosto embalažo, ki bi bila okolju čim bolj prijazna, hkrati pa bi poudarjala tisto, kar je najbolj pomembno - vsebino, ne pa ustvarjala laža zavajajoča pričakovanja vsebine
 
- Reklamiranje in promoviranje paketov bi tako bilo nesmiselno in bi s tem deloma razbremenili medijsko oglaševanje, ki nas dandanes na vsakem koraku posiljuje z ustvarjanjem nepotrebnih potreb
 
- Zaradi morebitne ogroženosti prebivalcev RS v primeru elementarnih nesreč (poplave, potresi itn), bi z evedbo predloga ustvarili večjo, hitrejšo in enotnejšo sposobnost reagiranja na manj predvidevane okoliščine. V osnovi bi zagotovili večjo sposobnost prilagajanja na težave že s tem, da bi bili preventivno priskrbljeni z delom osnove za preživetje. Zaradi uvida v dejansko porabo prehrane na prebivalca, pa bi lahko bolje in vnaprej planirali preskrbo na določenih območjih. To bi vspodbujajo lokalni razvoj pridelave hrane in s tem nova delovna mesta, ki bi bila prilagojena dejanskim kakor tudi eventuelnim potrebam.
 
--
 
V celoti ideja za državo in davkoplačevalce pomeni določen vložek energije, sredstev, toda dolgoročno bi na različnih nivojih bivanja to morda prineslo veliko prednosti. Med drugi manj finančnega izpada in nepotrebnega odliva, ki se dogaja zaradi prevelike prepuščenosti in pemalo nadzora ali špekuliranja z dobrinami. Bolj nadzorovane prilive in odlive, saj bi bila sredstva za obstoj ideje lahko skrbno nadzorovana in planirana. Socialne in druge podpore bi se lažje prilagajale samo delu potreb v kolikor bi posameznik v osnovi že imel zagotovljen osnovni prehranski preživetveni paket. Sama logistika pa bi v Sloveniji prav tako postala bolj razvejana.
 
Prdvidevam, da boste o slabostih tega predloga verjetno drugi napisali dovolj. 
 
lp

Ključne besede: Prehrana, oskrba, sociala, preživetje, elementrane nesreče, kmetijstvo, logistika, gospodarstvo

Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

 Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

 
Kartico (lahko je tudi osebna izkaznica) bi imel vsak (stalni) državljan Slovenije in bi omogočala nakup osnovnih prehranskih dobrin za preživetje posameznika ali družine.
 
Na podlagi evidence prebivalcev Slovenije, bi bil vsak državljan upravičen do osnovnih prehranskih dobrin, ki bi jih financirali iz proračuna ali EU sredstev (na začetku).
 
Ministrstvo za zdravje bi s pomočjo prehranskih strokovnjakov določilo, koliko in katera prehrana bo morala biti na seznamu in ki bi prehransko zadostovala za posamezno osebo, da se prehrani bodisi tedensko ali bodisi mesečno.
 
To bi pomenilo tudi jasno in določeno pot prehranskega razvoja in prehranske samooskrbe Slovenije, saj bi prednost v nabavi živil bila usmerjena v slovenskega pridelovalca hrane.
 
Otroci in družine bi imeli svoj paket, posamezniki svoj paket itn., oziroma vsakdo bi imel prilagojen prehranski paket glede na količino in starost družinskih članov.
 
Paketi bi bili prilagojeni prehranski izbiri posameznika (vsejedec, vegetarijanec, vegan, presnojedec itn) oz. bi evnetuelno lahko posameznik izbiral kateri paket želi.
 
Paket ali pakete bi posameznik dvigoval v temu primernih prostorih (eventuelno obstoječe lokalne trgovine ali zbirni centri) na podlagi obvezne razvidne evidence (posameznik zase, starš/i zase in družino, upokojenci, invalidi, z dostavo, itn).
 
 
MOREBITNE PREDNOSTI:
 
- Osnovna prehranska priskbljenost vseh državljanov Slovenije
 
- S tem delna socialna preskrbljenost vseh drzavljanov Slovenije
 
- Lažji nadzor in pregled nad porabo hrane državljanov Slovenije
 
- Večje, bolj orientirano in bolj dolgoročno planiranje, sodelovanje ter vzajemna podpora med slovenskimi proizvajalci in potrošniki prehrane
 
- Predvsem podpora slovenskemu pridelovalcu hrane in dolgoročno planiranje izvedbe prehranske oskrbe, ki bi temeljila predvsem na domači ponudbi in lokalni oskrbi
 
- Finančno prilagajanje drugih (socialnih) podpor in sredstev k predlagani uvedbi (pomeni, da bi prehranski del bil izvzet iz socialne podpore, kar bi avtomatično pomenilo lažji nadzor nad drugimi socialnimi prispevki ipd)
 
- Zmanjšanje stresa posameznika zaradi manj skrbi kako prehraniti sebe in družino
 
- Boljši nadzor nad zdravjem prebivalcev in lažje prilagajanje potrebam posameznika
 
- Evidentiranje zdravja prebivalcev v odnosu na ta predlog oz., osnovno prehrano in lažje prilagajanje potrebam
 
- Eventuelno izboljšanje zdravja državljanov Slovenije zaradi bolj redne in zdrave prehrane
 
- Medsebojno prilagajanje prehrane in večji nadzor v prehranjevanju otrok in uslužbencev (prehrana v šolah + prehrana s pomočjo paketov)
 
- S tem eventuelno ZMANJŠANJE junk food hrane in predebelosti otrok ter rast sodobnih degenerativnih bolezni
 
- S tem večji poudarek v lokalni ponudbi bolj zdrave hrane in zmanjšanje ponudbe "junk" hrane, ki se dandanes preveč razvija tudi zaradi premalo organizirane ponube bolj zdrave hrane
 
- Zmanjševanje števila megamarketov na prebivalca v enem kraju, a zato veliko novih REDNIH zaposlitev oseb, ki bi redno delale na tem podanem predlogu (zbirni centri, komunikacija med proizvajalci in konzumenti, oddaja paketov, evidenca paketov, priprava paketov, kontrola paketov, skratka celotna logistika in večji lokalni razvoj, ki bi s tem omogočal večji razvoj tudi drugih panog)
 
- Torej poudarek lokalnemu razvoju pridelave hrane, logistike ter drugih soodvisnih in vzporednih panog
 
- Podpora predvsem slovenskemu kmetu in lokalnim proizvajalcem, s tem več delovnih mest zaradi večjega lokalnega razvoja
 
- Večje ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, ki pri nas preverjeno dobro uspevajo, s tem razvoj in ohranjanje podeželja
 
- Zaradi čimvečje lokalne oskrbe manjši ekološki oddtis transporta, s tem razbremenitev transportnih poti v celoti
 
- Bolj enotna in manj potratna ambalaža. -Prehrana bi bila pakirana v preprosto embalažo, ki bi bila okolju čim bolj prijazna, hkrati pa bi poudarjala tisto, kar je najbolj pomembno - vsebino, ne pa ustvarjala laža zavajajoča pričakovanja vsebine
 
- Reklamiranje in promoviranje paketov bi tako bilo nesmiselno in bi s tem deloma razbremenili medijsko oglaševanje, ki nas dandanes na vsakem koraku posiljuje z ustvarjanjem nepotrebnih potreb
 
- Zaradi morebitne ogroženosti prebivalcev RS v primeru elementarnih nesreč (poplave, potresi itn), bi z evedbo predloga ustvarili večjo, hitrejšo in enotnejšo sposobnost reagiranja na manj predvidevane okoliščine. V osnovi bi zagotovili večjo sposobnost prilagajanja na težave že s tem, da bi bili preventivno priskrbljeni z delom osnove za preživetje. Zaradi uvida v dejansko porabo prehrane na prebivalca, pa bi lahko bolje in vnaprej planirali preskrbo na določenih območjih. To bi vspodbujajo lokalni razvoj pridelave hrane in s tem nova delovna mesta, ki bi bila prilagojena dejanskim kakor tudi eventuelnim potrebam.
 
--
 
V celoti ideja za državo in davkoplačevalce pomeni določen vložek energije, sredstev, toda dolgoročno bi na različnih nivojih bivanja to morda prineslo veliko prednosti. Med drugi manj finančnega izpada in nepotrebnega odliva, ki se dogaja zaradi prevelike prepuščenosti in pemalo nadzora ali špekuliranja z dobrinami. Bolj nadzorovane prilive in odlive, saj bi bila sredstva za obstoj ideje lahko skrbno nadzorovana in planirana. Socialne in druge podpore bi se lažje prilagajale samo delu potreb v kolikor bi posameznik v osnovi že imel zagotovljen osnovni prehranski preživetveni paket. Sama logistika pa bi v Sloveniji prav tako postala bolj razvejana.
 
Prdvidevam, da boste o slabostih tega predloga verjetno drugi napisali dovolj. 
 
lp

Ključne besede: Prehrana, oskrba, sociala, preživetje, elementrane nesreče, kmetijstvo, logistika, gospodarstvo

Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

 Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

 
Kartico (lahko je tudi osebna izkaznica) bi imel vsak (stalni) državljan Slovenije in bi omogočala nakup osnovnih prehranskih dobrin za preživetje posameznika ali družine.
 
Na podlagi evidence prebivalcev Slovenije, bi bil vsak državljan upravičen do osnovnih prehranskih dobrin, ki bi jih financirali iz proračuna ali EU sredstev (na začetku).
 
Ministrstvo za zdravje bi s pomočjo prehranskih strokovnjakov določilo, koliko in katera prehrana bo morala biti na seznamu in ki bi prehransko zadostovala za posamezno osebo, da se prehrani bodisi tedensko ali bodisi mesečno.
 
To bi pomenilo tudi jasno in določeno pot prehranskega razvoja in prehranske samooskrbe Slovenije, saj bi prednost v nabavi živil bila usmerjena v slovenskega pridelovalca hrane.
 
Otroci in družine bi imeli svoj paket, posamezniki svoj paket itn., oziroma vsakdo bi imel prilagojen prehranski paket glede na količino in starost družinskih članov.
 
Paketi bi bili prilagojeni prehranski izbiri posameznika (vsejedec, vegetarijanec, vegan, presnojedec itn) oz. bi evnetuelno lahko posameznik izbiral kateri paket želi.
 
Paket ali pakete bi posameznik dvigoval v temu primernih prostorih (eventuelno obstoječe lokalne trgovine ali zbirni centri) na podlagi obvezne razvidne evidence (posameznik zase, starš/i zase in družino, upokojenci, invalidi, z dostavo, itn).
 
 
MOREBITNE PREDNOSTI:
 
- Osnovna prehranska priskbljenost vseh državljanov Slovenije
 
- S tem delna socialna preskrbljenost vseh drzavljanov Slovenije
 
- Lažji nadzor in pregled nad porabo hrane državljanov Slovenije
 
- Večje, bolj orientirano in bolj dolgoročno planiranje, sodelovanje ter vzajemna podpora med slovenskimi proizvajalci in potrošniki prehrane
 
- Predvsem podpora slovenskemu pridelovalcu hrane in dolgoročno planiranje izvedbe prehranske oskrbe, ki bi temeljila predvsem na domači ponudbi in lokalni oskrbi
 
- Finančno prilagajanje drugih (socialnih) podpor in sredstev k predlagani uvedbi (pomeni, da bi prehranski del bil izvzet iz socialne podpore, kar bi avtomatično pomenilo lažji nadzor nad drugimi socialnimi prispevki ipd)
 
- Zmanjšanje stresa posameznika zaradi manj skrbi kako prehraniti sebe in družino
 
- Boljši nadzor nad zdravjem prebivalcev in lažje prilagajanje potrebam posameznika
 
- Evidentiranje zdravja prebivalcev v odnosu na ta predlog oz., osnovno prehrano in lažje prilagajanje potrebam
 
- Eventuelno izboljšanje zdravja državljanov Slovenije zaradi bolj redne in zdrave prehrane
 
- Medsebojno prilagajanje prehrane in večji nadzor v prehranjevanju otrok in uslužbencev (prehrana v šolah + prehrana s pomočjo paketov)
 
- S tem eventuelno ZMANJŠANJE junk food hrane in predebelosti otrok ter rast sodobnih degenerativnih bolezni
 
- S tem večji poudarek v lokalni ponudbi bolj zdrave hrane in zmanjšanje ponudbe "junk" hrane, ki se dandanes preveč razvija tudi zaradi premalo organizirane ponube bolj zdrave hrane
 
- Zmanjševanje števila megamarketov na prebivalca v enem kraju, a zato veliko novih REDNIH zaposlitev oseb, ki bi redno delale na tem podanem predlogu (zbirni centri, komunikacija med proizvajalci in konzumenti, oddaja paketov, evidenca paketov, priprava paketov, kontrola paketov, skratka celotna logistika in večji lokalni razvoj, ki bi s tem omogočal večji razvoj tudi drugih panog)
 
- Torej poudarek lokalnemu razvoju pridelave hrane, logistike ter drugih soodvisnih in vzporednih panog
 
- Podpora predvsem slovenskemu kmetu in lokalnim proizvajalcem, s tem več delovnih mest zaradi večjega lokalnega razvoja
 
- Večje ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, ki pri nas preverjeno dobro uspevajo, s tem razvoj in ohranjanje podeželja
 
- Zaradi čimvečje lokalne oskrbe manjši ekološki oddtis transporta, s tem razbremenitev transportnih poti v celoti
 
- Bolj enotna in manj potratna ambalaža. -Prehrana bi bila pakirana v preprosto embalažo, ki bi bila okolju čim bolj prijazna, hkrati pa bi poudarjala tisto, kar je najbolj pomembno - vsebino, ne pa ustvarjala laža zavajajoča pričakovanja vsebine
 
- Reklamiranje in promoviranje paketov bi tako bilo nesmiselno in bi s tem deloma razbremenili medijsko oglaševanje, ki nas dandanes na vsakem koraku posiljuje z ustvarjanjem nepotrebnih potreb
 
- V zbirnih centrih, pakirnicah itn bi lahko delali sedaj nezaposleni za manjše prihodke, v čimer bi se ustvarjale organizirane skupnosti, ki bi lahko kasneje delovale kot smostojne enote ali podjetja z omejenim dobičkom, ki bi zadostoval za normalno bivanje posameznika oz. zaposlenega
 
- Zaradi morebitne ogroženosti prebivalcev RS v primeru elementarnih nesreč (poplave, potresi itn), bi z evedbo predloga ustvarili večjo, hitrejšo in enotnejšo sposobnost reagiranja na manj predvidevane okoliščine. V osnovi bi zagotovili večjo sposobnost prilagajanja na težave že s tem, da bi bili preventivno priskrbljeni z delom osnove za preživetje. Zaradi uvida v dejansko porabo prehrane na prebivalca, pa bi lahko bolje in vnaprej planirali preskrbo na določenih območjih. To bi vspodbujajo lokalni razvoj pridelave hrane in s tem nova delovna mesta, ki bi bila prilagojena dejanskim kakor tudi eventuelnim potrebam.
 
--
 
V celoti ideja za državo in davkoplačevalce pomeni določen vložek energije, sredstev, toda dolgoročno bi na različnih nivojih bivanja to morda prineslo veliko prednosti. Med drugi manj finančnega izpada in nepotrebnega odliva, ki se dogaja zaradi prevelike prepuščenosti in pemalo nadzora ali špekuliranja z dobrinami. Bolj nadzorovane prilive in odlive, saj bi bila sredstva za obstoj ideje lahko skrbno nadzorovana in planirana. Socialne in druge podpore bi se lažje prilagajale samo delu potreb v kolikor bi posameznik v osnovi že imel zagotovljen osnovni prehranski preživetveni paket. Sama logistika pa bi v Sloveniji prav tako postala bolj razvejana.
 
Prdvidevam, da boste o slabostih tega predloga verjetno drugi napisali dovolj. 
 
lp

Ključne besede: Prehrana, oskrba, sociala, preživetje, elementrane nesreče, kmetijstvo, logistika, gospodarstvo

Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

 Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

 
Kartico (lahko je tudi osebna izkaznica) bi imel vsak (stalni) državljan Slovenije in bi omogočala nakup osnovnih prehranskih dobrin za preživetje posameznika ali družine.
 
Na podlagi evidence prebivalcev Slovenije, bi bil vsak državljan upravičen do osnovnih prehranskih dobrin, ki bi jih financirali iz proračuna ali EU sredstev (na začetku).
 
Ministrstvo za zdravje bi s pomočjo prehranskih strokovnjakov določilo, koliko in katera prehrana bo morala biti na seznamu in ki bi prehransko zadostovala za posamezno osebo, da se prehrani bodisi tedensko ali bodisi mesečno.
 
To bi pomenilo tudi jasno in določeno pot prehranskega razvoja in prehranske samooskrbe Slovenije, saj bi prednost v nabavi živil bila usmerjena v slovenskega pridelovalca hrane.
 
Otroci in družine bi imeli svoj paket, posamezniki svoj paket itn., oziroma vsakdo bi imel prilagojen prehranski paket glede na količino in starost družinskih članov.
 
Paketi bi bili prilagojeni prehranski izbiri posameznika (vsejedec, vegetarijanec, vegan, presnojedec itn) oz. bi evnetuelno lahko posameznik izbiral kateri paket želi.
 
Paket ali pakete bi posameznik dvigoval v temu primernih prostorih (eventuelno obstoječe lokalne trgovine ali zbirni centri) na podlagi obvezne razvidne evidence (posameznik zase, starš/i zase in družino, upokojenci, invalidi, z dostavo, itn).
 
 
MOREBITNE PREDNOSTI:
 
- Osnovna prehranska priskbljenost vseh državljanov Slovenije
 
- S tem delna socialna preskrbljenost vseh drzavljanov Slovenije
 
- Lažji nadzor in pregled nad porabo hrane državljanov Slovenije
 
- Večje, bolj orientirano in bolj dolgoročno planiranje, sodelovanje ter vzajemna podpora med slovenskimi proizvajalci in potrošniki prehrane
 
- Predvsem podpora slovenskemu pridelovalcu hrane in dolgoročno planiranje izvedbe prehranske oskrbe, ki bi temeljila predvsem na domači ponudbi in lokalni oskrbi
 
- Finančno prilagajanje drugih (socialnih) podpor in sredstev k predlagani uvedbi (pomeni, da bi prehranski del bil izvzet iz socialne podpore, kar bi avtomatično pomenilo lažji nadzor nad drugimi socialnimi prispevki ipd)
 
- Zmanjšanje stresa posameznika zaradi manj skrbi kako prehraniti sebe in družino
 
- Boljši nadzor nad zdravjem prebivalcev in lažje prilagajanje potrebam posameznika
 
- Evidentiranje zdravja prebivalcev v odnosu na ta predlog oz., osnovno prehrano in lažje prilagajanje potrebam
 
- Eventuelno izboljšanje zdravja državljanov Slovenije zaradi bolj redne in zdrave prehrane
 
- Medsebojno prilagajanje prehrane in večji nadzor v prehranjevanju otrok in uslužbencev (prehrana v šolah + prehrana s pomočjo paketov)
 
- S tem eventuelno ZMANJŠANJE junk food hrane in predebelosti otrok ter rast sodobnih degenerativnih bolezni
 
- S tem večji poudarek v lokalni ponudbi bolj zdrave hrane in zmanjšanje ponudbe "junk" hrane, ki se dandanes preveč razvija tudi zaradi premalo organizirane ponube bolj zdrave hrane
 
- Zmanjševanje števila megamarketov na prebivalca v enem kraju, a zato veliko novih REDNIH zaposlitev oseb, ki bi redno delale na tem podanem predlogu (zbirni centri, komunikacija med proizvajalci in konzumenti, oddaja paketov, evidenca paketov, priprava paketov, kontrola paketov, skratka celotna logistika in večji lokalni razvoj, ki bi s tem omogočal večji razvoj tudi drugih panog)
 
- Torej poudarek lokalnemu razvoju pridelave hrane, logistike ter drugih soodvisnih in vzporednih panog
 
- Podpora predvsem slovenskemu kmetu in lokalnim proizvajalcem, s tem več delovnih mest zaradi večjega lokalnega razvoja
 
- Večje ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, ki pri nas preverjeno dobro uspevajo, s tem razvoj in ohranjanje podeželja
 
- Zaradi čimvečje lokalne oskrbe manjši ekološki oddtis transporta, s tem razbremenitev transportnih poti v celoti
 
- Bolj enotna in manj potratna embalaža. -Prehrana bi bila pakirana v preprosto embalažo, ki bi bila okolju čim bolj prijazna, hkrati pa bi poudarjala tisto, kar je najbolj pomembno - vsebino, ne pa ustvarjala laža zavajajoča pričakovanja
 
- Reklamiranje in promoviranje paketov bi tako bilo nesmiselno in bi s tem deloma razbremenili medijsko oglaševanje, ki nas dandanes na vsakem koraku posiljuje z ustvarjanjem nepotrebnih potreb
 
- V zbirnih centrih, pakirnicah itn, bi lahko delali sedaj nezaposleni za manjše prihodke, v čimer bi se ustvarjale organizirane skupnosti, ki bi lahko kasneje delovale kot samostojne enote ali podjetja z omejenim dobičkom, ki bi zadostoval za normalno bivanje posameznika oz. zaposlenega
 
- Zaradi morebitne ogroženosti prebivalcev RS v primeru elementarnih nesreč (poplave, potresi itn), bi z evedbo predloga ustvarili večjo, hitrejšo in enotnejšo sposobnost reagiranja na manj predvidevane okoliščine. V osnovi bi zagotovili večjo sposobnost prilagajanja na težave že s tem, da bi bili preventivno priskrbljeni z delom osnove za preživetje.
Zaradi uvida v dejansko porabo prehrane na prebivalca, pa bi lahko bolje in vnaprej planirali preskrbo na določenih območjih. To bi vspodbujajo lokalni razvoj pridelave hrane in s tem nova delovna mesta, ki bi bila prilagojena dejanskim kakor tudi eventuelnim potrebam.
 
--
 
V celoti ideja za državo in davkoplačevalce pomeni določen vložek energije, sredstev, toda dolgoročno bi na različnih nivojih bivanja to verjetno prineslo veliko prednosti. Med drugi manj finančnega izpada in nepotrebnega odliva, ki se dogaja zaradi prevelike prepuščenosti in premalo nadzora, manj monopolnega razvijanja oz. zaradi špekuliranja z dobrinami. Bolj nadzorovane prilive in odlive, saj bi bila sredstva za obstoj ideje lahko skrbno nadzorovana in planirana.
Socialne in druge podpore bi se lažje prilagajale samo delu potreb v kolikor bi posameznik v osnovi že imel zagotovljen osnovni prehranski preživetveni paket. Sama logistika pa bi v Sloveniji prav tako postala bolj razvejana.
 
Prdvidevam, da boste o slabostih tega predloga verjetno drugi napisali dovolj. 
 
lp

Ključne besede: Prehrana, oskrba, sociala, preživetje, elementrane nesreče, kmetijstvo, logistika, gospodarstvo

Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

 Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

 
Kartico (lahko je tudi osebna izkaznica) bi imel vsak (stalni) državljan Slovenije in bi omogočala nakup osnovnih prehranskih dobrin za preživetje posameznika ali družine.
 
Na podlagi evidence prebivalcev Slovenije, bi bil vsak državljan upravičen do osnovnih prehranskih dobrin, ki bi jih financirali iz proračuna ali EU sredstev (na začetku).
 
Ministrstvo za zdravje bi s pomočjo prehranskih strokovnjakov določilo, koliko in katera prehrana bo morala biti na seznamu in ki bi prehransko zadostovala za posamezno osebo, da se prehrani bodisi tedensko ali bodisi mesečno.
 
To bi pomenilo tudi jasno in določeno pot prehranskega razvoja in prehranske samooskrbe Slovenije, saj bi prednost v nabavi živil bila usmerjena v slovenskega pridelovalca hrane.
 
Otroci in družine bi imeli svoj paket, posamezniki svoj paket itn., oziroma vsakdo bi imel prilagojen prehranski paket glede na količino in starost družinskih članov.
 
Paketi bi bili prilagojeni prehranski izbiri posameznika (vsejedec, vegetarijanec, vegan, presnojedec itn) oz. bi evnetuelno lahko posameznik izbiral kateri paket želi.
 
Paket ali pakete bi posameznik dvigoval v temu primernih prostorih (eventuelno obstoječe lokalne trgovine ali zbirni centri) na podlagi obvezne razvidne evidence (posameznik zase, starš/i zase in družino, upokojenci, invalidi, z dostavo, itn).
 
 
MOREBITNE PREDNOSTI:
 
- Osnovna prehranska priskbljenost vseh državljanov Slovenije
 
- S tem delna socialna preskrbljenost vseh drzavljanov Slovenije
 
- Lažji nadzor in pregled nad porabo hrane državljanov Slovenije
 
- Večje, bolj orientirano in bolj dolgoročno planiranje, sodelovanje ter vzajemna podpora med slovenskimi proizvajalci in potrošniki prehrane
 
- Predvsem podpora slovenskemu pridelovalcu hrane in dolgoročno planiranje izvedbe prehranske oskrbe, ki bi temeljila predvsem na domači ponudbi in lokalni oskrbi
 
- Finančno prilagajanje drugih (socialnih) podpor in sredstev k predlagani uvedbi (pomeni, da bi prehranski del bil izvzet iz socialne podpore, kar bi avtomatično pomenilo lažji nadzor nad drugimi socialnimi prispevki ipd)
 
- Zmanjšanje stresa posameznika zaradi manj skrbi kako prehraniti sebe in družino
 
- Boljši nadzor nad zdravjem prebivalcev in lažje prilagajanje potrebam posameznika
 
- Evidentiranje zdravja prebivalcev v odnosu na ta predlog oz., osnovno prehrano in lažje prilagajanje potrebam
 
- Eventuelno izboljšanje zdravja državljanov Slovenije zaradi bolj redne in zdrave prehrane
 
- Medsebojno prilagajanje prehrane in večji nadzor v prehranjevanju otrok in uslužbencev (prehrana v šolah + prehrana s pomočjo paketov)
 
- S tem eventuelno ZMANJŠANJE junk food hrane in predebelosti otrok ter rast sodobnih degenerativnih bolezni
 
- S tem večji poudarek v lokalni ponudbi bolj zdrave hrane in zmanjšanje ponudbe "junk" hrane, ki se dandanes preveč razvija tudi zaradi premalo organizirane ponube bolj zdrave hrane
 
- Zmanjševanje števila megamarketov na prebivalca v enem kraju, a zato veliko novih REDNIH zaposlitev oseb, ki bi redno delale na tem podanem predlogu (zbirni centri, komunikacija med proizvajalci in konzumenti, oddaja paketov, evidenca paketov, priprava paketov, kontrola paketov, skratka celotna logistika in večji lokalni razvoj, ki bi s tem omogočal večji razvoj tudi drugih panog)
 
- Torej poudarek lokalnemu razvoju pridelave hrane, logistike ter drugih soodvisnih in vzporednih panog
 
- Podpora predvsem slovenskemu kmetu in lokalnim proizvajalcem, s tem več delovnih mest zaradi večjega lokalnega razvoja
 
- Večje ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, ki pri nas preverjeno dobro uspevajo, s tem razvoj in ohranjanje podeželja
 
- Zaradi čimvečje lokalne oskrbe manjši ekološki oddtis transporta, s tem razbremenitev transportnih poti v celoti
 
- Bolj enotna in manj potratna embalaža. -Prehrana bi bila pakirana v preprosto embalažo, ki bi bila okolju čim bolj prijazna, hkrati pa bi poudarjala tisto, kar je najbolj pomembno - vsebino, ne pa ustvarjala laža zavajajoča pričakovanja
 
- Reklamiranje in promoviranje paketov bi tako bilo nesmiselno in bi s tem deloma razbremenili medijsko oglaševanje, ki nas dandanes na vsakem koraku posiljuje z ustvarjanjem nepotrebnih potreb
 
- V zbirnih centrih, pakirnicah itn, bi lahko delali sedaj nezaposleni za manjše prihodke, v čimer bi se ustvarjale organizirane skupnosti, ki bi lahko kasneje delovale kot samostojne enote ali podjetja z omejenim dobičkom, ki bi zadostoval za normalno bivanje posameznika oz. zaposlenega
 
- Zaradi morebitne ogroženosti prebivalcev RS v primeru elementarnih nesreč (poplave, potresi itn), bi z evedbo predloga ustvarili večjo, hitrejšo in enotnejšo sposobnost reagiranja na manj predvidevane okoliščine. V osnovi bi zagotovili večjo sposobnost prilagajanja na težave že s tem, da bi bili preventivno priskrbljeni z delom osnove za preživetje.
Zaradi uvida v dejansko porabo prehrane na prebivalca, pa bi lahko bolje in vnaprej planirali preskrbo na določenih območjih. To bi vspodbujajo lokalni razvoj pridelave hrane in s tem nova delovna mesta, ki bi bila prilagojena dejanskim kakor tudi eventuelnim potrebam.
 
--
 
V celoti ideja za državo in davkoplačevalce pomeni določen vložek energije, sredstev, toda dolgoročno bi na različnih nivojih bivanja to verjetno prineslo veliko prednosti. Med drugi manj finančnega izpada in nepotrebnega odliva, ki se dogaja zaradi prevelike prepuščenosti in premalo nadzora, manj monopolnega razvijanja oz. zaradi špekuliranja z dobrinami. Bolj nadzorovane prilive in odlive, saj bi bila sredstva za obstoj ideje lahko skrbno nadzorovana in planirana.
Socialne in druge podpore bi se lažje prilagajale samo delu potreb v kolikor bi posameznik v osnovi že imel zagotovljen osnovni prehranski preživetveni paket. Sama logistika pa bi v Sloveniji prav tako postala bolj razvejana.
 
Prdvidevam, da boste o slabostih in pomislekih tega predloga drugi napisali dovolj. 
 
lp

Ključne besede: Prehrana, oskrba, sociala, preživetje, elementrane nesreče, kmetijstvo, logistika, gospodarstvo

Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

 Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

 
Kartico (lahko je tudi osebna izkaznica) bi imel vsak (stalni) državljan Slovenije in bi omogočala nakup osnovnih prehranskih dobrin za preživetje posameznika ali družine.
 
Na podlagi evidence prebivalcev Slovenije, bi bil vsak državljan upravičen do osnovnih prehranskih dobrin, ki bi jih financirali iz proračuna ali EU sredstev (na začetku).
 
Ministrstvo za zdravje bi s pomočjo prehranskih strokovnjakov določilo, koliko in katera prehrana bo morala biti na seznamu in ki bi prehransko zadostovala za posamezno osebo, da se prehrani bodisi tedensko ali bodisi mesečno.  Določbe prehrane itn, bi se nadalje absolutno prilagajale potrebam.
 
To bi pomenilo tudi jasno in določeno pot prehranskega razvoja in prehranske samooskrbe Slovenije, saj bi prednost v nabavi živil bila usmerjena v slovenskega pridelovalca hrane.
 
Otroci in družine bi imeli svoj paket, posamezniki svoj paket itn., oziroma vsakdo bi imel prilagojen prehranski paket glede na količino in starost družinskih članov.
 
Paketi bi bili prilagojeni prehranski izbiri posameznika (vsejedec, vegetarijanec, vegan, presnojedec itn) oz. bi evnetuelno lahko posameznik izbiral kateri paket želi.
 
Paket ali pakete bi posameznik dvigoval v temu primernih prostorih (eventuelno obstoječe lokalne trgovine ali zbirni centri) na podlagi obvezne razvidne evidence (posameznik zase, starš/i zase in družino, upokojenci, invalidi, z dostavo, itn).
 
 
MOREBITNE PREDNOSTI:
 
- Osnovna prehranska priskbljenost vseh državljanov Slovenije
 
- S tem delna socialna preskrbljenost vseh drzavljanov Slovenije
 
- Lažji nadzor in pregled nad porabo hrane državljanov Slovenije
 
- Večje, bolj orientirano in bolj dolgoročno planiranje, sodelovanje ter vzajemna podpora med slovenskimi proizvajalci in potrošniki prehrane
 
- Predvsem podpora slovenskemu pridelovalcu hrane in dolgoročno planiranje izvedbe prehranske oskrbe, ki bi temeljila predvsem na domači ponudbi in lokalni oskrbi
 
- Finančno prilagajanje drugih (socialnih) podpor in sredstev k predlagani uvedbi (pomeni, da bi prehranski del bil izvzet iz socialne podpore, kar bi avtomatično pomenilo lažji nadzor nad drugimi socialnimi prispevki ipd)
 
- Zmanjšanje stresa posameznika zaradi manj skrbi kako prehraniti sebe in družino
 
- Boljši nadzor nad zdravjem prebivalcev in lažje prilagajanje potrebam posameznika
 
- Evidentiranje zdravja prebivalcev v odnosu na ta predlog oz., osnovno prehrano in lažje prilagajanje potrebam
 
- Eventuelno izboljšanje zdravja državljanov Slovenije zaradi bolj redne in zdrave prehrane
 
- Medsebojno prilagajanje prehrane in večji nadzor v prehranjevanju otrok in uslužbencev (prehrana v šolah + prehrana s pomočjo paketov)
 
- S tem eventuelno ZMANJŠANJE junk food hrane in predebelosti otrok ter rast sodobnih degenerativnih bolezni
 
- S tem večji poudarek v lokalni ponudbi bolj zdrave hrane in zmanjšanje ponudbe "junk" hrane, ki se dandanes preveč razvija tudi zaradi premalo organizirane ponube bolj zdrave hrane
 
- Zmanjševanje števila megamarketov na prebivalca v enem kraju, a zato veliko novih REDNIH zaposlitev oseb, ki bi redno delale na tem podanem predlogu (zbirni centri, komunikacija med proizvajalci in konzumenti, oddaja paketov, evidenca paketov, priprava paketov, kontrola paketov, skratka celotna logistika in večji lokalni razvoj, ki bi s tem omogočal večji razvoj tudi drugih panog)
 
- Torej poudarek lokalnemu razvoju pridelave hrane, logistike ter drugih soodvisnih in vzporednih panog
 
- Podpora predvsem slovenskemu kmetu in lokalnim proizvajalcem, s tem več delovnih mest zaradi večjega lokalnega razvoja
 
- Večje ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, ki pri nas preverjeno dobro uspevajo, s tem razvoj in ohranjanje podeželja
 
- Zaradi čimvečje lokalne oskrbe manjši ekološki oddtis transporta, s tem razbremenitev transportnih poti v celoti
 
- Bolj enotna in manj potratna embalaža. -Prehrana bi bila pakirana v preprosto embalažo, ki bi bila okolju čim bolj prijazna, hkrati pa bi poudarjala tisto, kar je najbolj pomembno - vsebino, ne pa ustvarjala laža zavajajoča pričakovanja
 
- Reklamiranje in promoviranje paketov bi tako bilo nesmiselno in bi s tem deloma razbremenili medijsko oglaševanje, ki nas dandanes na vsakem koraku posiljuje z ustvarjanjem nepotrebnih potreb
 
- V zbirnih centrih, pakirnicah itn, bi lahko delali sedaj nezaposleni za manjše prihodke, v čimer bi se ustvarjale organizirane skupnosti, ki bi lahko kasneje delovale kot samostojne enote ali podjetja z omejenim dobičkom, ki bi zadostoval za normalno bivanje posameznika oz. zaposlenega
 
- Zaradi morebitne ogroženosti prebivalcev RS v primeru elementarnih nesreč (poplave, potresi itn), bi z evedbo predloga ustvarili večjo, hitrejšo in enotnejšo sposobnost reagiranja na manj predvidevane okoliščine. V osnovi bi zagotovili večjo sposobnost prilagajanja na težave že s tem, da bi bili preventivno priskrbljeni z delom osnove za preživetje.
Zaradi uvida v dejansko porabo prehrane na prebivalca, pa bi lahko bolje in vnaprej planirali preskrbo na določenih območjih. To bi vspodbujajo lokalni razvoj pridelave hrane in s tem nova delovna mesta, ki bi bila prilagojena dejanskim kakor tudi eventuelnim potrebam.
 
--
 
V celoti ideja za državo in davkoplačevalce pomeni določen vložek energije, sredstev, toda dolgoročno bi na različnih nivojih bivanja to verjetno prineslo veliko prednosti. Med drugi manj finančnega izpada in nepotrebnega odliva, ki se dogaja zaradi prevelike prepuščenosti in premalo nadzora, manj monopolnega razvijanja oz. zaradi špekuliranja z dobrinami. Bolj nadzorovane prilive in odlive, saj bi bila sredstva za obstoj ideje lahko skrbno nadzorovana in planirana.
Socialne in druge podpore bi se lažje prilagajale samo delu potreb v kolikor bi posameznik v osnovi že imel zagotovljen osnovni prehranski preživetveni paket. Sama logistika pa bi v Sloveniji prav tako postala bolj razvejana.
 
Prdvidevam, da boste o slabostih in pomislekih tega predloga drugi napisali dovolj. 
 
lp

Ključne besede: Prehrana, oskrba, sociala, preživetje, elementrane nesreče, kmetijstvo, logistika, gospodarstvo

Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

 Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

 
Kartico (lahko je tudi osebna izkaznica) bi imel vsak (stalni) državljan Slovenije in bi omogočala nakup osnovnih prehranskih dobrin za preživetje posameznika ali družine.
 
Na podlagi evidence prebivalcev Slovenije, bi bil vsak državljan upravičen do osnovnih prehranskih dobrin, ki bi jih financirali iz proračuna ali EU sredstev (na začetku).
 
Ministrstvo za zdravje bi s pomočjo prehranskih strokovnjakov določilo, koliko in katera prehrana bo morala biti na seznamu in ki bi prehransko zadostovala za posamezno osebo, da se prehrani bodisi tedensko ali bodisi mesečno.  Določbe prehrane itn, bi se nadalje absolutno prilagajale potrebam.
 
To bi pomenilo tudi jasno in določeno pot prehranskega razvoja in prehranske samooskrbe Slovenije, saj bi prednost v nabavi živil bila usmerjena v slovenskega pridelovalca hrane.
 
Otroci in družine bi imeli svoj paket, posamezniki svoj paket itn., oziroma vsakdo bi imel prilagojen prehranski paket glede na količino in starost družinskih članov.
 
Paketi bi bili prilagojeni prehranski izbiri posameznika (vsejedec, vegetarijanec, vegan, presnojedec itn) oz. bi evnetuelno lahko posameznik izbiral kateri paket želi.
 
Paket ali pakete bi posameznik dvigoval v temu primernih prostorih (eventuelno obstoječe lokalne trgovine ali zbirni centri) na podlagi obvezne razvidne evidence (posameznik zase, starš/i zase in družino, upokojenci, invalidi, z dostavo za bolnike, itn).
 
 
MOREBITNE PREDNOSTI:
 
- Osnovna prehranska priskbljenost vseh državljanov Slovenije
 
- S tem delna socialna preskrbljenost vseh drzavljanov Slovenije
 
- Lažji nadzor in pregled nad porabo hrane državljanov Slovenije
 
- Večje, bolj orientirano in bolj dolgoročno planiranje, sodelovanje ter vzajemna podpora med slovenskimi proizvajalci in potrošniki prehrane
 
- Predvsem podpora slovenskemu pridelovalcu hrane in dolgoročno planiranje izvedbe prehranske oskrbe, ki bi temeljila predvsem na domači ponudbi in lokalni oskrbi
 
- Finančno prilagajanje drugih (socialnih) podpor in sredstev k predlagani uvedbi (pomeni, da bi prehranski del bil izvzet iz socialne podpore, kar bi avtomatično pomenilo lažji nadzor nad drugimi socialnimi prispevki ipd)
 
- Zmanjšanje stresa posameznika zaradi manj skrbi kako prehraniti sebe in družino
 
- Boljši nadzor nad zdravjem prebivalcev in lažje prilagajanje potrebam posameznika
 
- Evidentiranje zdravja prebivalcev v odnosu na ta predlog oz., osnovno prehrano in lažje prilagajanje potrebam
 
- Eventuelno izboljšanje zdravja državljanov Slovenije zaradi bolj redne in zdrave prehrane
 
- Medsebojno prilagajanje prehrane in večji nadzor v prehranjevanju otrok in uslužbencev (prehrana v šolah + prehrana s pomočjo paketov)
 
- S tem eventuelno ZMANJŠANJE junk food hrane in predebelosti otrok ter rast sodobnih degenerativnih bolezni
 
- S tem večji poudarek v lokalni ponudbi bolj zdrave hrane in zmanjšanje ponudbe "junk" hrane, ki se dandanes preveč razvija tudi zaradi premalo organizirane ponube bolj zdrave hrane
 
- Zmanjševanje števila megamarketov na prebivalca v enem kraju, a zato veliko novih REDNIH zaposlitev oseb, ki bi redno delale na tem podanem predlogu (zbirni centri, komunikacija med proizvajalci in konzumenti, oddaja paketov, evidenca paketov, priprava paketov, kontrola paketov, skratka celotna logistika in večji lokalni razvoj, ki bi s tem omogočal večji razvoj tudi drugih panog)
 
- Torej poudarek lokalnemu razvoju pridelave hrane, logistike ter drugih soodvisnih in vzporednih panog
 
- Podpora predvsem slovenskemu kmetu in lokalnim proizvajalcem, s tem več delovnih mest zaradi večjega lokalnega razvoja
 
- Večje ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, ki pri nas preverjeno dobro uspevajo, s tem razvoj in ohranjanje podeželja
 
- Zaradi čimvečje lokalne oskrbe manjši ekološki oddtis transporta, s tem razbremenitev transportnih poti v celoti
 
- Bolj enotna in manj potratna embalaža. -Prehrana bi bila pakirana v preprosto embalažo, ki bi bila okolju čim bolj prijazna, hkrati pa bi poudarjala tisto, kar je najbolj pomembno - vsebino, ne pa ustvarjala laža zavajajoča pričakovanja
 
- Reklamiranje in promoviranje paketov bi tako bilo nesmiselno in bi s tem deloma razbremenili medijsko oglaševanje, ki nas dandanes na vsakem koraku posiljuje z ustvarjanjem nepotrebnih potreb
 
- V zbirnih centrih, pakirnicah itn, bi lahko delali sedaj nezaposleni za manjše prihodke, v čimer bi se ustvarjale organizirane skupnosti, ki bi lahko kasneje delovale kot samostojne enote ali podjetja z omejenim dobičkom, ki bi zadostoval za normalno bivanje posameznika oz. zaposlenega
 
- Zaradi morebitne ogroženosti prebivalcev RS v primeru elementarnih nesreč (poplave, potresi itn), bi z evedbo predloga ustvarili večjo, hitrejšo in enotnejšo sposobnost reagiranja na manj predvidevane okoliščine. V osnovi bi zagotovili večjo sposobnost prilagajanja na težave že s tem, da bi bili preventivno priskrbljeni z delom osnove za preživetje.
Zaradi uvida v dejansko porabo prehrane na prebivalca, pa bi lahko bolje in vnaprej planirali preskrbo na določenih območjih. To bi vspodbujajo lokalni razvoj pridelave hrane in s tem nova delovna mesta, ki bi bila prilagojena dejanskim kakor tudi eventuelnim potrebam.
 
--
 
V celoti ideja za državo in davkoplačevalce pomeni določen vložek energije, sredstev, toda dolgoročno bi na različnih nivojih bivanja to verjetno prineslo veliko prednosti. Med drugi manj finančnega izpada in nepotrebnega odliva, ki se dogaja zaradi prevelike prepuščenosti in premalo nadzora, manj monopolnega razvijanja oz. zaradi špekuliranja z dobrinami. Bolj nadzorovane prilive in odlive, saj bi bila sredstva za obstoj ideje lahko skrbno nadzorovana in planirana.
Socialne in druge podpore bi se lažje prilagajale samo delu potreb v kolikor bi posameznik v osnovi že imel zagotovljen osnovni prehranski preživetveni paket. Sama logistika pa bi v Sloveniji prav tako postala bolj razvejana.
 
Prdvidevam, da boste o slabostih in pomislekih tega predloga drugi napisali dovolj. 
 
lp

Ključne besede: Prehrana, oskrba, sociala, preživetje, elementrane nesreče, kmetijstvo, logistika, gospodarstvo

Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

 Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

 
Kartico (lahko je tudi osebna izkaznica) bi imel vsak (stalni) državljan Slovenije in bi omogočala nakup osnovnih prehranskih dobrin za preživetje posameznika ali družine.
 
Na podlagi evidence prebivalcev Slovenije, bi bil vsak državljan upravičen do osnovnih prehranskih dobrin, ki bi jih financirali iz proračuna ali EU sredstev (na začetku).
 
Ministrstvo za zdravje bi s pomočjo prehranskih strokovnjakov določilo, koliko in katera prehrana bo morala biti na seznamu in ki bi prehransko zadostovala za posamezno osebo, da se prehrani bodisi tedensko ali bodisi mesečno.  Določbe prehrane itn, bi se nadalje absolutno prilagajale potrebam.
 
To bi pomenilo tudi jasno in določeno pot prehranskega razvoja in prehranske samooskrbe Slovenije, saj bi prednost v nabavi živil bila usmerjena v slovenskega pridelovalca hrane.
 
Otroci in družine bi imeli svoj paket, posamezniki svoj paket itn., oziroma vsakdo bi imel prilagojen prehranski paket glede na količino in starost družinskih članov.
 
Paketi bi bili prilagojeni prehranski izbiri posameznika (vsejedec, vegetarijanec, vegan, presnojedec itn) oz. bi evnetuelno lahko posameznik izbiral kateri paket želi.
 
Paket ali pakete bi posameznik dvigoval v temu primernih prostorih (eventuelno obstoječe lokalne trgovine ali zbirni centri) na podlagi obvezne razvidne evidence (posameznik zase, starš/i zase in družino, upokojenci, invalidi, z dostavo za bolnike, itn).
 
 
MOREBITNE PREDNOSTI:
 
- Osnovna prehranska priskbljenost vseh državljanov Slovenije
 
- S tem delna socialna preskrbljenost vseh drzavljanov Slovenije
 
- Lažji nadzor in pregled nad porabo hrane državljanov Slovenije
 
- Večje, bolj orientirano in bolj dolgoročno planiranje, sodelovanje ter vzajemna podpora med slovenskimi proizvajalci in potrošniki prehrane
 
- Predvsem podpora slovenskemu pridelovalcu hrane in dolgoročno planiranje izvedbe prehranske oskrbe, ki bi temeljila predvsem na domači ponudbi in lokalni oskrbi
 
- Finančno prilagajanje drugih (socialnih) podpor in sredstev k predlagani uvedbi (pomeni, da bi prehranski del bil izvzet iz socialne podpore, kar bi avtomatično pomenilo lažji nadzor nad drugimi socialnimi prispevki ipd)
 
- Zmanjšanje stresa posameznika zaradi manj skrbi kako prehraniti sebe in družino
 
- Boljši nadzor nad zdravjem prebivalcev in lažje prilagajanje potrebam posameznika
 
- Evidentiranje zdravja prebivalcev v odnosu na ta predlog oz., osnovno prehrano in lažje prilagajanje potrebam
 
- Eventuelno izboljšanje zdravja državljanov Slovenije zaradi bolj redne in zdrave prehrane,  s tem dolgoročno razbremenitev zdravstva
 
- Medsebojno prilagajanje prehrane in večji nadzor v prehranjevanju otrok in uslužbencev (prehrana v šolah + prehrana s pomočjo paketov)
 
- S tem eventuelno ZMANJŠANJE junk food hrane in predebelosti otrok ter rast sodobnih degenerativnih bolezni
 
- S tem večji poudarek v lokalni ponudbi bolj zdrave hrane in zmanjšanje ponudbe "junk" hrane, ki se dandanes preveč razvija tudi zaradi premalo organizirane ponube bolj zdrave hrane
 
- Zmanjševanje števila megamarketov na prebivalca v enem kraju, a zato veliko novih REDNIH zaposlitev oseb, ki bi redno delale na tem podanem predlogu (zbirni centri, komunikacija med proizvajalci in konzumenti, oddaja paketov, evidenca paketov, priprava paketov, kontrola paketov, skratka celotna logistika in večji lokalni razvoj, ki bi s tem omogočal večji razvoj tudi drugih panog)
 
- Torej poudarek lokalnemu razvoju pridelave hrane, logistike ter drugih soodvisnih in vzporednih panog
 
- Podpora predvsem slovenskemu kmetu in lokalnim proizvajalcem, s tem več delovnih mest zaradi večjega lokalnega razvoja
 
- Večje ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, ki pri nas preverjeno dobro uspevajo, s tem razvoj in ohranjanje podeželja
 
- Zaradi čimvečje lokalne oskrbe manjši ekološki oddtis transporta, s tem razbremenitev transportnih poti v celoti
 
- Bolj enotna in manj potratna embalaža. -Prehrana bi bila pakirana v preprosto embalažo, ki bi bila okolju čim bolj prijazna, hkrati pa bi poudarjala tisto, kar je najbolj pomembno - vsebino, ne pa ustvarjala laža zavajajoča pričakovanja
 
- Reklamiranje in promoviranje paketov bi tako bilo nesmiselno in bi s tem deloma razbremenili medijsko oglaševanje, ki nas dandanes na vsakem koraku posiljuje z ustvarjanjem nepotrebnih potreb
 
- V zbirnih centrih, pakirnicah itn, bi lahko delali sedaj nezaposleni za manjše prihodke, v čimer bi se ustvarjale organizirane skupnosti, ki bi lahko kasneje delovale kot samostojne enote ali podjetja z omejenim dobičkom, ki bi zadostoval za normalno bivanje posameznika oz. zaposlenega
 
- Zaradi morebitne ogroženosti prebivalcev RS v primeru elementarnih nesreč (poplave, potresi itn), bi z evedbo predloga ustvarili večjo, hitrejšo in enotnejšo sposobnost reagiranja na manj predvidevane okoliščine. V osnovi bi zagotovili večjo sposobnost prilagajanja na težave že s tem, da bi bili preventivno priskrbljeni z delom osnove za preživetje.
Zaradi uvida v dejansko porabo prehrane na prebivalca, pa bi lahko bolje in vnaprej planirali preskrbo na določenih območjih. To bi vspodbujajo lokalni razvoj pridelave hrane in s tem nova delovna mesta, ki bi bila prilagojena dejanskim kakor tudi eventuelnim potrebam.
 
--
 
V celoti ideja za državo in davkoplačevalce pomeni določen vložek energije, sredstev, toda dolgoročno bi na različnih nivojih bivanja to verjetno prineslo veliko prednosti. Med drugi manj finančnega izpada in nepotrebnega odliva, ki se dogaja zaradi prevelike prepuščenosti in premalo nadzora, manj monopolnega razvijanja oz. zaradi špekuliranja z dobrinami. Bolj nadzorovane prilive in odlive, saj bi bila sredstva za obstoj ideje lahko skrbno nadzorovana in planirana.
Socialne in druge podpore bi se lažje prilagajale samo delu potreb v kolikor bi posameznik v osnovi že imel zagotovljen osnovni prehranski preživetveni paket. Sama logistika pa bi v Sloveniji prav tako postala bolj razvejana.
 
Prdvidevam, da boste o slabostih in pomislekih tega predloga drugi napisali dovolj. 
 
lp

Ključne besede: Prehrana, oskrba, sociala, preživetje, elementrane nesreče, kmetijstvo, logistika, gospodarstvo

Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

 Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

 
Kartico (lahko je tudi osebna izkaznica) bi imel vsak (stalni) državljan Slovenije in bi omogočala brezplačni prevzem osnovnih prehranskih dobrin za preživetje posameznika ali družine.
 
Na podlagi evidence prebivalcev Slovenije, bi bil vsak državljan upravičen do osnovnih prehranskih dobrin, ki bi jih financirali iz proračuna ali EU sredstev (na začetku).
 
Ministrstvo za zdravje bi s pomočjo prehranskih strokovnjakov določilo, koliko in katera prehrana bo morala biti na seznamu in ki bi prehransko zadostovala za posamezno osebo, da se prehrani bodisi tedensko ali bodisi mesečno.  Določbe prehrane itn, bi se nadalje absolutno prilagajale potrebam.
 
To bi pomenilo tudi jasno in določeno pot prehranskega razvoja in prehranske samooskrbe Slovenije, saj bi prednost v nabavi živil bila usmerjena v slovenskega pridelovalca hrane.
 
Otroci in družine bi imeli svoj paket, posamezniki svoj paket itn., oziroma vsakdo bi imel prilagojen prehranski paket glede na količino in starost družinskih članov.
 
Paketi bi bili prilagojeni prehranski izbiri posameznika (vsejedec, vegetarijanec, vegan, presnojedec itn) oz. bi evnetuelno lahko posameznik izbiral kateri paket želi.
 
Paket ali pakete bi posameznik dvigoval v temu primernih prostorih (eventuelno obstoječe lokalne trgovine ali zbirni centri) na podlagi obvezne razvidne evidence (posameznik zase, starš/i zase in družino, upokojenci, invalidi, z dostavo za bolnike, itn).
 
 
MOREBITNE PREDNOSTI:
 
- Osnovna prehranska priskbljenost vseh državljanov Slovenije
 
- S tem delna socialna preskrbljenost vseh drzavljanov Slovenije
 
- Lažji nadzor in pregled nad porabo hrane državljanov Slovenije
 
- Večje, bolj orientirano in bolj dolgoročno planiranje, sodelovanje ter vzajemna podpora med slovenskimi proizvajalci in potrošniki prehrane
 
- Predvsem podpora slovenskemu pridelovalcu hrane in dolgoročno planiranje izvedbe prehranske oskrbe, ki bi temeljila predvsem na domači ponudbi in lokalni oskrbi
 
- Finančno prilagajanje drugih (socialnih) podpor in sredstev k predlagani uvedbi (pomeni, da bi prehranski del bil izvzet iz socialne podpore, kar bi avtomatično pomenilo lažji nadzor nad drugimi socialnimi prispevki ipd)
 
- Zmanjšanje stresa posameznika zaradi manj skrbi kako prehraniti sebe in družino
 
- Boljši nadzor nad zdravjem prebivalcev in lažje prilagajanje potrebam posameznika
 
- Evidentiranje zdravja prebivalcev v odnosu na ta predlog oz., osnovno prehrano in lažje prilagajanje potrebam
 
- Eventuelno izboljšanje zdravja državljanov Slovenije zaradi bolj redne in zdrave prehrane,  s tem dolgoročno razbremenitev zdravstva
 
- Medsebojno prilagajanje prehrane in večji nadzor v prehranjevanju otrok in uslužbencev (prehrana v šolah + prehrana s pomočjo paketov)
 
- S tem eventuelno ZMANJŠANJE junk food hrane in predebelosti otrok ter rast sodobnih degenerativnih bolezni
 
- S tem večji poudarek v lokalni ponudbi bolj zdrave hrane in zmanjšanje ponudbe "junk" hrane, ki se dandanes preveč razvija tudi zaradi premalo organizirane ponube bolj zdrave hrane
 
- Zmanjševanje števila megamarketov na prebivalca v enem kraju, a zato veliko novih REDNIH zaposlitev oseb, ki bi redno delale na tem podanem predlogu (zbirni centri, komunikacija med proizvajalci in konzumenti, oddaja paketov, evidenca paketov, priprava paketov, kontrola paketov, skratka celotna logistika in večji lokalni razvoj, ki bi s tem omogočal večji razvoj tudi drugih panog)
 
- Torej poudarek lokalnemu razvoju pridelave hrane, logistike ter drugih soodvisnih in vzporednih panog
 
- Podpora predvsem slovenskemu kmetu in lokalnim proizvajalcem, s tem več delovnih mest zaradi večjega lokalnega razvoja
 
- Večje ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, ki pri nas preverjeno dobro uspevajo, s tem razvoj in ohranjanje podeželja
 
- Zaradi čimvečje lokalne oskrbe manjši ekološki oddtis transporta, s tem razbremenitev transportnih poti v celoti
 
- Bolj enotna in manj potratna embalaža. -Prehrana bi bila pakirana v preprosto embalažo, ki bi bila okolju čim bolj prijazna, hkrati pa bi poudarjala tisto, kar je najbolj pomembno - vsebino, ne pa ustvarjala laža zavajajoča pričakovanja
 
- Reklamiranje in promoviranje paketov bi tako bilo nesmiselno in bi s tem deloma razbremenili medijsko oglaševanje, ki nas dandanes na vsakem koraku posiljuje z ustvarjanjem nepotrebnih potreb
 
- V zbirnih centrih, pakirnicah itn, bi lahko delali sedaj nezaposleni ali prehodno nezaposleni za manjše prihodke in kot zacasno ali redno delo
 
- Zaradi morebitne ogroženosti prebivalcev RS v primeru elementarnih nesreč (poplave, potresi itn), bi z evedbo predloga ustvarili večjo, hitrejšo in enotnejšo sposobnost reagiranja na manj predvidevane okoliščine. V osnovi bi zagotovili večjo sposobnost prilagajanja na težave že s tem, da bi bili preventivno priskrbljeni z delom osnove za preživetje.
Zaradi uvida v dejansko porabo prehrane na prebivalca, pa bi lahko bolje in vnaprej planirali preskrbo na določenih območjih. To bi vspodbujajo lokalni razvoj pridelave hrane in s tem nova delovna mesta, ki bi bila prilagojena dejanskim kakor tudi eventuelnim potrebam.
 
--
 
V celoti ideja za državo in davkoplačevalce pomeni določen vložek energije, sredstev, toda dolgoročno bi na različnih nivojih bivanja to verjetno prineslo veliko prednosti. Med drugi manj finančnega izpada in nepotrebnega odliva, ki se dogaja zaradi prevelike prepuščenosti in premalo nadzora, manj monopolnega razvijanja oz. zaradi špekuliranja z dobrinami. Bolj nadzorovane prilive in odlive, saj bi bila sredstva za obstoj ideje lahko skrbno nadzorovana in planirana.
Socialne in druge podpore bi se lažje prilagajale samo delu potreb v kolikor bi posameznik v osnovi že imel zagotovljen osnovni prehranski preživetveni paket. Sama logistika pa bi v Sloveniji prav tako postala bolj razvejana.
 
Prdvidevam, da boste o slabostih in pomislekih tega predloga drugi napisali dovolj. 
 
lp

Ključne besede: Prehrana, oskrba, sociala, preživetje, elementrane nesreče, kmetijstvo, logistika, gospodarstvo

Uvedba brezplačnega preživetvenega prehranskega paketa

Uvedba brezplačnega preživetvenega prehranskega paketa za vse državljane Slovenije


S kartico (ali z osebno izkaznico) bi vsak (stalni) državljan Slovenije lahko prevzel brezplačni osnovnih prehranski paket dobrin za preživetje posameznika ali družine.

 
Na podlagi evidence prebivalcev Slovenije, bi bil vsak državljan upravičen do osnovnih prehranskih dobrin, projekt pa bi financirali iz proračuna ali eventuelno na začetku iz EU sredstev.
 
Ministrstvo za zdravje bi s pomočjo prehranskih strokovnjakov določilo, koliko in katera prehrana bo morala biti na seznamu in ki bi prehransko zadostovala za posamezno osebo, da se prehrani bodisi tedensko ali bodisi mesečno.  Določbe prehrane itn, bi se nadalje absolutno prilagajale potrebam.
 
To bi pomenilo tudi jasno in določeno pot prehranskega razvoja in prehranske samooskrbe Slovenije, saj bi prednost v nabavi živil bila usmerjena v slovenskega pridelovalca hrane.
 
Otroci in družine bi imeli svoj paket, posamezniki svoj paket itn., oziroma vsakdo bi imel prilagojen prehranski paket glede na količino in starost družinskih članov.
 
Paketi bi bili prilagojeni prehranski izbiri posameznika (vsejedec, vegetarijanec, vegan, presnojedec itn) oz. bi evnetuelno lahko posameznik izbiral kateri paket želi.
 
Paket ali pakete bi posameznik dvigoval v temu primernih prostorih (eventuelno obstoječe lokalne trgovine ali zbirni centri) na podlagi obvezne razvidne evidence (posameznik zase, starš/i zase in družino, upokojenci, invalidi, z dostavo za bolnike, itn).
 
 
MOREBITNE PREDNOSTI:
 
- Osnovna prehranska priskbljenost vseh državljanov Slovenije
 
- S tem delna socialna preskrbljenost vseh drzavljanov Slovenije
 
- Lažji nadzor in pregled nad porabo hrane državljanov Slovenije
 
- Večje, bolj orientirano in bolj dolgoročno planiranje, sodelovanje ter vzajemna podpora med slovenskimi proizvajalci in potrošniki prehrane
 
- Predvsem podpora slovenskemu pridelovalcu hrane in dolgoročno planiranje izvedbe prehranske oskrbe, ki bi temeljila predvsem na domači ponudbi in lokalni oskrbi
 
- Finančno prilagajanje drugih (socialnih) podpor in sredstev k predlagani uvedbi (pomeni, da bi prehranski del bil izvzet iz socialne podpore, kar bi avtomatično pomenilo lažji nadzor nad drugimi socialnimi prispevki ipd)
 
- Zmanjšanje stresa posameznika zaradi manj skrbi kako prehraniti sebe in družino
 
- Boljši nadzor nad zdravjem prebivalcev in lažje prilagajanje potrebam posameznika
 
- Evidentiranje zdravja prebivalcev v odnosu na ta predlog oz., osnovno prehrano in lažje prilagajanje potrebam
 
- Eventuelno izboljšanje zdravja državljanov Slovenije zaradi bolj redne in zdrave prehrane,  s tem dolgoročno razbremenitev zdravstva
 
- Medsebojno prilagajanje prehrane in večji nadzor v prehranjevanju otrok in uslužbencev (prehrana v šolah + prehrana s pomočjo paketov)
 
- S tem eventuelno ZMANJŠANJE junk food hrane in predebelosti otrok ter rast sodobnih degenerativnih bolezni
 
- S tem večji poudarek v lokalni ponudbi bolj zdrave hrane in zmanjšanje ponudbe "junk" hrane, ki se dandanes preveč razvija tudi zaradi premalo organizirane ponube bolj zdrave hrane
 
- Zmanjševanje števila megamarketov na prebivalca v enem kraju, a zato veliko novih REDNIH zaposlitev oseb, ki bi redno delale na tem podanem predlogu (zbirni centri, komunikacija med proizvajalci in konzumenti, oddaja paketov, evidenca paketov, priprava paketov, kontrola paketov, skratka celotna logistika in večji lokalni razvoj, ki bi s tem omogočal večji razvoj tudi drugih panog)
 
- Torej poudarek lokalnemu razvoju pridelave hrane, logistike ter drugih soodvisnih in vzporednih panog
 
- Podpora predvsem slovenskemu kmetu in lokalnim proizvajalcem, s tem več delovnih mest zaradi večjega lokalnega razvoja
 
- Večje ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, ki pri nas preverjeno dobro uspevajo, s tem razvoj in ohranjanje podeželja
 
- Zaradi čimvečje lokalne oskrbe manjši ekološki oddtis transporta, s tem razbremenitev transportnih poti v celoti
 
- Bolj enotna in manj potratna embalaža. -Prehrana bi bila pakirana v preprosto embalažo, ki bi bila okolju čim bolj prijazna, hkrati pa bi poudarjala tisto, kar je najbolj pomembno - vsebino, ne pa ustvarjala laža zavajajoča pričakovanja
 
- Reklamiranje in promoviranje paketov bi tako bilo nesmiselno in bi s tem deloma razbremenili medijsko oglaševanje, ki nas dandanes na vsakem koraku posiljuje z ustvarjanjem nepotrebnih potreb
 
- V zbirnih centrih, pakirnicah itn, bi lahko delali sedaj nezaposleni ali prehodno nezaposleni za manjše prihodke in kot zacasno ali redno delo
 
- Zaradi morebitne ogroženosti prebivalcev RS v primeru elementarnih nesreč (poplave, potresi itn), bi z evedbo predloga ustvarili večjo, hitrejšo in enotnejšo sposobnost reagiranja na manj predvidevane okoliščine. V osnovi bi zagotovili večjo sposobnost prilagajanja na težave že s tem, da bi bili preventivno priskrbljeni z delom osnove za preživetje.
Zaradi uvida v dejansko porabo prehrane na prebivalca, pa bi lahko bolje in vnaprej planirali preskrbo na določenih območjih. To bi vspodbujajo lokalni razvoj pridelave hrane in s tem nova delovna mesta, ki bi bila prilagojena dejanskim kakor tudi eventuelnim potrebam.
 
--
 
V celoti ideja za državo in davkoplačevalce pomeni določen vložek energije, sredstev, toda dolgoročno bi na različnih nivojih bivanja to verjetno prineslo veliko prednosti. Med drugi manj finančnega izpada in nepotrebnega odliva, ki se dogaja zaradi prevelike prepuščenosti in premalo nadzora, manj monopolnega razvijanja oz. zaradi špekuliranja z dobrinami. Bolj nadzorovane prilive in odlive, saj bi bila sredstva za obstoj ideje lahko skrbno nadzorovana in planirana.
Socialne in druge podpore bi se lažje prilagajale samo delu potreb v kolikor bi posameznik v osnovi že imel zagotovljen osnovni prehranski preživetveni paket. Sama logistika pa bi v Sloveniji prav tako postala bolj razvejana.
 
Prdvidevam, da boste o slabostih in pomislekih tega predloga drugi napisali dovolj. 
 
lp

Ključne besede: Prehrana, oskrba, sociala, preživetje, elementrane nesreče, kmetijstvo, logistika, gospodarstvo

Uvedba brezplačnega preživetvenega prehranskega paketa

Uvedba brezplačnega preživetvenega prehranskega paketa za vse državljane Slovenije


S kartico (ali z osebno izkaznico) bi vsak (stalni) državljan Slovenije lahko prevzel brezplačni osnovnih prehranski paket dobrin za preživetje posameznika ali družine.

 
Na podlagi evidence prebivalcev Slovenije, bi bil vsak državljan upravičen do osnovnih prehranskih dobrin, projekt pa bi financirali iz proračuna ali eventuelno na začetku iz EU sredstev.
 
Ministrstvo za zdravje bi s pomočjo prehranskih strokovnjakov določilo, koliko in katera prehrana bo morala biti na seznamu in ki bi prehransko zadostovala za posamezno osebo, da se prehrani bodisi tedensko ali bodisi mesečno.  Določbe prehrane itn, bi se nadalje absolutno prilagajale potrebam.
 
To bi pomenilo tudi jasno in določeno pot prehranskega razvoja in prehranske samooskrbe Slovenije, saj bi prednost v nabavi živil bila usmerjena v slovenskega pridelovalca hrane.
 
Otroci in družine bi imeli svoj paket, posamezniki svoj paket itn., oziroma vsakdo bi imel prilagojen prehranski paket glede na količino in starost družinskih članov.
 
Paketi bi bili prilagojeni prehranski izbiri posameznika (vsejedec, vegetarijanec, vegan, presnojedec itn) oz. bi evnetuelno lahko posameznik izbiral kateri paket želi.
 
Paket ali pakete bi posameznik dvigoval v temu primernih prostorih (eventuelno obstoječe lokalne trgovine ali zbirni centri) na podlagi obvezne razvidne evidence (posameznik zase, starš/i zase in družino, upokojenci, invalidi, z dostavo za bolnike, itn).
 
 
MOREBITNE PREDNOSTI:
 
- Osnovna prehranska priskbljenost vseh državljanov Slovenije
 
- S tem delna socialna preskrbljenost vseh drzavljanov Slovenije
 
- Lažji nadzor in pregled nad porabo hrane državljanov Slovenije
 
- Večje, bolj orientirano in bolj dolgoročno planiranje, sodelovanje ter vzajemna podpora med slovenskimi proizvajalci in potrošniki prehrane
 
- Predvsem podpora slovenskemu pridelovalcu hrane in dolgoročno planiranje izvedbe prehranske oskrbe, ki bi temeljila predvsem na domači ponudbi in lokalni oskrbi
 
- Finančno prilagajanje drugih (socialnih) podpor in sredstev k predlagani uvedbi (pomeni, da bi prehranski del bil izvzet iz socialne podpore, kar bi avtomatično pomenilo lažji nadzor nad drugimi socialnimi prispevki ipd), ter prilagajanje plač glede na ta predlagani predlog
 
- Zmanjšanje stresa posameznika zaradi manj skrbi kako prehraniti sebe in družino
 
- Boljši nadzor nad zdravjem prebivalcev in lažje prilagajanje potrebam posameznika
 
- Evidentiranje zdravja prebivalcev v odnosu na ta predlog oz., osnovno prehrano in lažje prilagajanje potrebam
 
- Eventuelno izboljšanje zdravja državljanov Slovenije zaradi bolj redne in zdrave prehrane,  s tem dolgoročno razbremenitev zdravstva
 
- Medsebojno prilagajanje prehrane in večji nadzor v prehranjevanju otrok in uslužbencev (prehrana v šolah + prehrana s pomočjo paketov)
 
- S tem eventuelno ZMANJŠANJE junk food hrane in predebelosti otrok ter rast sodobnih degenerativnih bolezni
 
- S tem večji poudarek v lokalni ponudbi bolj zdrave hrane in zmanjšanje ponudbe "junk" hrane, ki se dandanes preveč razvija tudi zaradi premalo organizirane ponube bolj zdrave hrane
 
- Zmanjševanje števila megamarketov na prebivalca v enem kraju, a zato veliko novih REDNIH zaposlitev oseb, ki bi redno delale na tem podanem predlogu (zbirni centri, komunikacija med proizvajalci in konzumenti, oddaja paketov, evidenca paketov, priprava paketov, kontrola paketov, skratka celotna logistika in večji lokalni razvoj, ki bi s tem omogočal večji razvoj tudi drugih panog)
 
- Torej poudarek lokalnemu razvoju pridelave hrane, logistike ter drugih soodvisnih in vzporednih panog
 
- Podpora predvsem slovenskemu kmetu in lokalnim proizvajalcem, s tem več delovnih mest zaradi večjega lokalnega razvoja
 
- Večje ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, ki pri nas preverjeno dobro uspevajo, s tem razvoj in ohranjanje podeželja
 
- Zaradi čimvečje lokalne oskrbe manjši ekološki oddtis transporta, s tem razbremenitev transportnih poti v celoti
 
- Bolj enotna in manj potratna embalaža. -Prehrana bi bila pakirana v preprosto embalažo, ki bi bila okolju čim bolj prijazna, hkrati pa bi poudarjala tisto, kar je najbolj pomembno - vsebino, ne pa ustvarjala laža zavajajoča pričakovanja
 
- Reklamiranje in promoviranje paketov bi tako bilo nesmiselno in bi s tem deloma razbremenili medijsko oglaševanje, ki nas dandanes na vsakem koraku posiljuje z ustvarjanjem nepotrebnih potreb
 
- V zbirnih centrih, pakirnicah itn, bi lahko delali sedaj nezaposleni ali prehodno nezaposleni za manjše prihodke in kot zacasno ali redno delo
 
- Zaradi morebitne ogroženosti prebivalcev RS v primeru elementarnih nesreč (poplave, potresi itn), bi z evedbo predloga ustvarili večjo, hitrejšo in enotnejšo sposobnost reagiranja na manj predvidevane okoliščine. V osnovi bi zagotovili večjo sposobnost prilagajanja na težave že s tem, da bi bili preventivno priskrbljeni z delom osnove za preživetje.
Zaradi uvida v dejansko porabo prehrane na prebivalca, pa bi lahko bolje in vnaprej planirali preskrbo na določenih območjih. To bi vspodbujajo lokalni razvoj pridelave hrane in s tem nova delovna mesta, ki bi bila prilagojena dejanskim kakor tudi eventuelnim potrebam.
 
--
 
V celoti ideja za državo in davkoplačevalce pomeni določen vložek energije, sredstev, toda dolgoročno bi na različnih nivojih bivanja to verjetno prineslo veliko prednosti. Med drugi manj finančnega izpada in nepotrebnega odliva, ki se dogaja zaradi prevelike prepuščenosti in premalo nadzora, manj monopolnega razvijanja oz. zaradi špekuliranja z dobrinami. Bolj nadzorovane prilive in odlive, saj bi bila sredstva za obstoj ideje lahko skrbno nadzorovana in planirana.
Socialne in druge podpore bi se lažje prilagajale samo delu potreb v kolikor bi posameznik v osnovi že imel zagotovljen osnovni prehranski preživetveni paket. Sama logistika pa bi v Sloveniji prav tako postala bolj razvejana.
 
Prdvidevam, da boste o slabostih in pomislekih tega predloga drugi napisali dovolj. 
 
lp

Ključne besede: Prehrana, oskrba, sociala, preživetje, elementrane nesreče, kmetijstvo, logistika, gospodarstvo

Uvedba brezplačnega preživetvenega prehranskega paketa

Uvedba brezplačnega preživetvenega prehranskega paketa za vse državljane Slovenije


S kartico (ali z osebno izkaznico) bi vsak (stalni) državljan Slovenije lahko prevzel brezplačni osnovnih prehranski paket dobrin za preživetje posameznika ali družine.

 
Na podlagi evidence prebivalcev Slovenije, bi bil vsak državljan upravičen do osnovnih prehranskih dobrin, projekt pa bi financirali iz proračuna ali eventuelno na začetku iz EU sredstev.
 
Ministrstvo za zdravje bi s pomočjo prehranskih strokovnjakov določilo, koliko in katera prehrana bo morala biti na seznamu in ki bi prehransko zadostovala za posamezno osebo, da se prehrani bodisi tedensko ali bodisi mesečno.  Določbe prehrane itn, bi se nadalje absolutno prilagajale potrebam.
 
To bi pomenilo tudi jasno in določeno pot prehranskega razvoja in prehranske samooskrbe Slovenije, saj bi prednost v nabavi živil bila usmerjena v slovenskega pridelovalca hrane.
 
Otroci in družine bi imeli svoj paket, posamezniki svoj paket itn., oziroma vsakdo bi imel prilagojen prehranski paket glede na količino in starost družinskih članov.
 
Paketi bi bili prilagojeni prehranski izbiri posameznika (vsejedec, vegetarijanec, vegan, presnojedec itn) oz. bi evnetuelno lahko posameznik izbiral kateri paket želi.
 
Paket ali pakete bi posameznik dvigoval v temu primernih prostorih (eventuelno obstoječe lokalne trgovine ali zbirni centri) na podlagi obvezne razvidne evidence (posameznik zase, starš/i zase in družino, upokojenci, invalidi, z dostavo za bolnike, itn).
 
 
MOREBITNE PREDNOSTI:
 
- Osnovna prehranska priskbljenost vseh državljanov Slovenije
 
- S tem delna socialna preskrbljenost vseh drzavljanov Slovenije
 
- Lažji nadzor in pregled nad porabo hrane državljanov Slovenije
 
- Večje, bolj orientirano in bolj dolgoročno planiranje, sodelovanje ter vzajemna podpora med slovenskimi proizvajalci in potrošniki prehrane
 
- Predvsem podpora slovenskemu pridelovalcu hrane in dolgoročno planiranje izvedbe prehranske oskrbe, ki bi temeljila predvsem na domači ponudbi in lokalni oskrbi
 
- Finančno prilagajanje drugih (socialnih) podpor in sredstev k predlagani uvedbi (pomeni, da bi prehranski del bil izvzet iz socialne podpore, kar bi avtomatično pomenilo lažji nadzor nad drugimi socialnimi prispevki ipd), ter prilagajanje PLAČ glede na ta predlagani predlog. Pomeni tudi zmanjšpevanje razlik med ljudmi v osnovi priskrbljenosti posameznika
 
- Zmanjšanje stresa posameznika zaradi manj skrbi kako prehraniti sebe in družino
 
- Boljši nadzor nad zdravjem prebivalcev in lažje prilagajanje potrebam posameznika
 
- Evidentiranje zdravja prebivalcev v odnosu na ta predlog oz., osnovno prehrano in lažje prilagajanje potrebam
 
- Eventuelno izboljšanje zdravja državljanov Slovenije zaradi bolj redne in zdrave prehrane,  s tem dolgoročno razbremenitev zdravstva
 
- Medsebojno prilagajanje prehrane in večji nadzor v prehranjevanju otrok in uslužbencev (prehrana v šolah + prehrana s pomočjo paketov)
 
- S tem eventuelno ZMANJŠANJE junk food hrane in predebelosti otrok ter rast sodobnih degenerativnih bolezni
 
- S tem večji poudarek v lokalni ponudbi bolj zdrave hrane in zmanjšanje ponudbe "junk" hrane, ki se dandanes preveč razvija tudi zaradi premalo organizirane ponube bolj zdrave hrane
 
- Zmanjševanje števila megamarketov na prebivalca v enem kraju, a zato veliko novih REDNIH zaposlitev oseb, ki bi redno delale na tem podanem predlogu (zbirni centri, komunikacija med proizvajalci in konzumenti, oddaja paketov, evidenca paketov, priprava paketov, kontrola paketov, skratka celotna logistika in večji lokalni razvoj, ki bi s tem omogočal večji razvoj tudi drugih panog)
 
- Torej poudarek lokalnemu razvoju pridelave hrane, logistike ter drugih soodvisnih in vzporednih panog
 
- Podpora predvsem slovenskemu kmetu in lokalnim proizvajalcem, s tem več delovnih mest zaradi večjega lokalnega razvoja
 
- Večje ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, ki pri nas preverjeno dobro uspevajo, s tem razvoj in ohranjanje podeželja
 
- Zaradi čimvečje lokalne oskrbe manjši ekološki oddtis transporta, s tem razbremenitev transportnih poti v celoti
 
- Bolj enotna in manj potratna embalaža. -Prehrana bi bila pakirana v preprosto embalažo, ki bi bila okolju čim bolj prijazna, hkrati pa bi poudarjala tisto, kar je najbolj pomembno - vsebino, ne pa ustvarjala laža zavajajoča pričakovanja
 
- Reklamiranje in promoviranje paketov bi tako bilo nesmiselno in bi s tem deloma razbremenili medijsko oglaševanje, ki nas dandanes na vsakem koraku posiljuje z ustvarjanjem nepotrebnih potreb
 
- V zbirnih centrih, pakirnicah itn, bi lahko delali sedaj nezaposleni ali prehodno nezaposleni za manjše prihodke in kot zacasno ali redno delo
 
- Zaradi morebitne ogroženosti prebivalcev RS v primeru elementarnih nesreč (poplave, potresi itn), bi z evedbo predloga ustvarili večjo, hitrejšo in enotnejšo sposobnost reagiranja na manj predvidevane okoliščine. V osnovi bi zagotovili večjo sposobnost prilagajanja na težave že s tem, da bi bili preventivno priskrbljeni z delom osnove za preživetje.
Zaradi uvida v dejansko porabo prehrane na prebivalca, pa bi lahko bolje in vnaprej planirali preskrbo na določenih območjih. To bi vspodbujajo lokalni razvoj pridelave hrane in s tem nova delovna mesta, ki bi bila prilagojena dejanskim kakor tudi eventuelnim potrebam.
 
--
 
V celoti ideja za državo in davkoplačevalce pomeni določen vložek energije, sredstev, toda dolgoročno bi na različnih nivojih bivanja to verjetno prineslo veliko prednosti. Med drugi manj finančnega izpada in nepotrebnega odliva, ki se dogaja zaradi prevelike prepuščenosti in premalo nadzora, manj monopolnega razvijanja oz. zaradi špekuliranja z dobrinami. Bolj nadzorovane prilive in odlive, saj bi bila sredstva za obstoj ideje lahko skrbno nadzorovana in planirana.
Socialne in druge podpore bi se lažje prilagajale samo delu potreb v kolikor bi posameznik v osnovi že imel zagotovljen osnovni prehranski preživetveni paket. Sama logistika pa bi v Sloveniji prav tako postala bolj razvejana.
 
Prdvidevam, da boste o slabostih in pomislekih tega predloga drugi napisali dovolj. 
 
lp

Ključne besede: Prehrana, oskrba, sociala, preživetje, elementrane nesreče, kmetijstvo, logistika, gospodarstvo

Uvedba brezplačnega preživetvenega prehranskega paketa

Uvedba brezplačnega preživetvenega prehranskega paketa za vse državljane Slovenije


S kartico (ali z osebno izkaznico) bi vsak (stalni) državljan Slovenije lahko prevzel brezplačni osnovnih prehranski paket dobrin za preživetje posameznika ali družine.

 
Na podlagi evidence prebivalcev Slovenije, bi bil vsak državljan upravičen do osnovnih prehranskih dobrin, projekt pa bi financirali iz proračuna ali eventuelno na začetku iz EU sredstev.
 
Ministrstvo za zdravje bi s pomočjo prehranskih strokovnjakov določilo, koliko in katera prehrana bo morala biti na seznamu in ki bi prehransko zadostovala za posamezno osebo, da se prehrani bodisi tedensko ali bodisi mesečno.  Določbe prehrane itn, bi se nadalje absolutno prilagajale potrebam.
 
To bi pomenilo tudi jasno in določeno pot prehranskega razvoja in prehranske samooskrbe Slovenije, saj bi prednost v nabavi živil bila usmerjena v slovenskega pridelovalca hrane.
 
Otroci in družine bi imeli svoj paket, posamezniki svoj paket itn., oziroma vsakdo bi imel prilagojen prehranski paket glede na količino in starost družinskih članov.
 
Paketi bi bili prilagojeni prehranski izbiri posameznika (vsejedec, vegetarijanec, vegan, presnojedec itn) oz. bi evnetuelno lahko posameznik izbiral kateri paket želi.
 
Paket ali pakete bi posameznik dvigoval v temu primernih prostorih (eventuelno obstoječe lokalne trgovine ali zbirni centri) na podlagi obvezne razvidne evidence (posameznik zase, starš/i zase in družino, upokojenci, invalidi, z dostavo za bolnike, itn).
 
 
MOREBITNE PREDNOSTI:
 
- Osnovna prehranska priskbljenost vseh državljanov Slovenije
 
- S tem delna socialna preskrbljenost vseh drzavljanov Slovenije
 
- Lažji nadzor in pregled nad porabo hrane državljanov Slovenije
 
- Večje, bolj orientirano in bolj dolgoročno planiranje, sodelovanje ter vzajemna podpora med slovenskimi proizvajalci in potrošniki prehrane
 
- Predvsem podpora slovenskemu pridelovalcu hrane in dolgoročno planiranje izvedbe prehranske oskrbe, ki bi temeljila predvsem na domači ponudbi in lokalni oskrbi
 
- Finančno prilagajanje drugih (socialnih) podpor in sredstev k predlagani uvedbi (pomeni, da bi prehranski del bil izvzet iz socialne podpore, kar bi avtomatično pomenilo lažji nadzor nad drugimi socialnimi prispevki ipd), ter prilagajanje PLAČ glede na ta predlagani predlog. Pomeni tudi zmanjanje razlik med ljudmi v osnovi priskrbljenosti
 
- Zmanjšanje stresa posameznika zaradi manj skrbi kako prehraniti sebe in družino
 
- Boljši nadzor nad zdravjem prebivalcev in lažje prilagajanje potrebam posameznika
 
- Evidentiranje zdravja prebivalcev v odnosu na ta predlog oz., osnovno prehrano in lažje prilagajanje potrebam
 
- Eventuelno izboljšanje zdravja državljanov Slovenije zaradi bolj redne in zdrave prehrane,  s tem dolgoročno razbremenitev zdravstva
 
- Medsebojno prilagajanje prehrane in večji nadzor v prehranjevanju otrok in uslužbencev (prehrana v šolah + prehrana s pomočjo paketov)
 
- S tem eventuelno ZMANJŠANJE junk food hrane in predebelosti otrok ter rast sodobnih degenerativnih bolezni
 
- S tem večji poudarek v lokalni ponudbi bolj zdrave hrane in zmanjšanje ponudbe "junk" hrane, ki se dandanes preveč razvija tudi zaradi premalo organizirane ponube bolj zdrave hrane
 
- Zmanjševanje števila megamarketov na prebivalca v enem kraju, a zato veliko novih REDNIH zaposlitev oseb, ki bi redno delale na tem podanem predlogu (zbirni centri, komunikacija med proizvajalci in konzumenti, oddaja paketov, evidenca paketov, priprava paketov, kontrola paketov, skratka celotna logistika in večji lokalni razvoj, ki bi s tem omogočal večji razvoj tudi drugih panog)
 
- Torej poudarek lokalnemu razvoju pridelave hrane, logistike ter drugih soodvisnih in vzporednih panog
 
- Podpora predvsem slovenskemu kmetu in lokalnim proizvajalcem, s tem več delovnih mest zaradi večjega lokalnega razvoja
 
- Večje ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, ki pri nas preverjeno dobro uspevajo, s tem razvoj in ohranjanje podeželja
 
- Zaradi čimvečje lokalne oskrbe manjši ekološki oddtis transporta, s tem razbremenitev transportnih poti v celoti
 
- Bolj enotna in manj potratna embalaža. -Prehrana bi bila pakirana v preprosto embalažo, ki bi bila okolju čim bolj prijazna, hkrati pa bi poudarjala tisto, kar je najbolj pomembno - vsebino, ne pa ustvarjala laža zavajajoča pričakovanja
 
- Reklamiranje in promoviranje paketov bi tako bilo nesmiselno in bi s tem deloma razbremenili medijsko oglaševanje, ki nas dandanes na vsakem koraku posiljuje z ustvarjanjem nepotrebnih potreb
 
- V zbirnih centrih, pakirnicah itn, bi lahko delali sedaj nezaposleni ali prehodno nezaposleni za manjše prihodke in kot zacasno ali redno delo
 
- Zaradi morebitne ogroženosti prebivalcev RS v primeru elementarnih nesreč (poplave, potresi itn), bi z evedbo predloga ustvarili večjo, hitrejšo in enotnejšo sposobnost reagiranja na manj predvidevane okoliščine. V osnovi bi zagotovili večjo sposobnost prilagajanja na težave že s tem, da bi bili preventivno priskrbljeni z delom osnove za preživetje.
Zaradi uvida v dejansko porabo prehrane na prebivalca, pa bi lahko bolje in vnaprej planirali preskrbo na določenih območjih. To bi vspodbujajo lokalni razvoj pridelave hrane in s tem nova delovna mesta, ki bi bila prilagojena dejanskim kakor tudi eventuelnim potrebam.
 
--
 
V celoti ideja za državo in davkoplačevalce pomeni določen vložek energije, sredstev, toda dolgoročno bi na različnih nivojih bivanja to verjetno prineslo veliko prednosti. Med drugi manj finančnega izpada in nepotrebnega odliva, ki se dogaja zaradi prevelike prepuščenosti in premalo nadzora, manj monopolnega razvijanja oz. zaradi špekuliranja z dobrinami. Bolj nadzorovane prilive in odlive, saj bi bila sredstva za obstoj ideje lahko skrbno nadzorovana in planirana.
Socialne in druge podpore bi se lažje prilagajale samo delu potreb v kolikor bi posameznik v osnovi že imel zagotovljen osnovni prehranski preživetveni paket. Sama logistika pa bi v Sloveniji prav tako postala bolj razvejana.
 
Prdvidevam, da boste o slabostih in pomislekih tega predloga drugi napisali dovolj. 
 
lp

Ključne besede: Prehrana, oskrba, sociala, preživetje, elementrane nesreče, kmetijstvo, logistika, gospodarstvo