Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Obvezno zaposlovanje
 
Mojmir Cergol
Ogledov: 3682
Predlog poslan 15.09.2011
Arhivirano
Zadnja sprememba 14.09.2011 16:04:50

  Predlog   Število glasov   Komentarji (22)   Popravki predloga  

Predlagam uvedbo zakonsko obveznega zaposlovanja za dobo enega leta.

Po tem zakonu bi podjetja bila dolžna sprejeti v delovno razmerje tiste srednješolce, ki so maturirali in  tiste študente, ki so zaključili študij. 

Za takšno zakonsko zaposlitev bi prišli v poštev tisti srednješolci, ki so zaključili šolanje in:

1.) ki se niso vpisali na nadaljevanje študija na fakulteti

2.) ki niso v postopku odpiranja svojega lastnega vsaj s.p. podjetja (ki bi ga morali v določenem roku tudi registrirat in začet poslovat)

3.) ki si niso že sami uredili službe v nekem podjetju (katera bi tudi morala trajat najmanj eno leto - pogodba).

Za takšno zakonsko zaposlitev bi prišli v poštev tudi študentje, ki so zaključili študij in:

1.) ki niso v postopku odpiranja svojega lastnega vsaj s.p. podjetja (ki bi ga morali v določenem roku tudi registrirat in začet poslovat)

2.) ki si niso že sami uredili službe v nekem podjetju (katera bi tudi morala trajat najmanj eno leto - pogodba).

Po tem zakonu bi vsa podjetja bila dolžna vsako leto sprejeti v delovno razmerje določeno število mladih ljudi (število naj bi bilo odvisno od velikosti podjetja). Ker pa bi to bila za podjetje obveza, bi imelo podjetje ob tem tudi boniteto. In sicer. Podjetja bi tako zaposlenemu dodeljevalo nagrado samo v višini socialne denarne pomoči, danes bi to bilo približno 230 eur mesečno. Podjetje bi tako za dobo enega leta dobilo delavca, za katerega bi imelo zelo malo stroškov. 

Poleg tega bi država za to leto zaposlitve prispevala tako zaposlenemu dodatnih 230 eur (oz. v višini tedaj veljavne socialne denarne pomoči), ki jih itak že danes podeljuje v obliki denarne pomoči nezaposlenim brezplačno in brez nobenega truda s strani nezaposlenega, kar mladim ljudem ustvarja nezdrave življenjske vrednote. Če bi bil ta zakon sprejet, bi se mladi ljudje naučili, da se je treba trudit v življenju. In trud bi tako postal vrednota, ne pisanje prošenj za mesečne denarne pomoči, ki je, praktično gledano, neke vrste miloščina. Miloščina zato, ker se danes za ta denar, razen oddaje prošnje, nič ne naredi. To je nezdravo, ker ustvarja državo z ljudmi, ki prosijo, namesto državo podjetnih ljudi.

Skupno bi tako zaposleni dobil vsaj 460 eur za vsaj nekaj truda. Vlada se lahko odloči za višjo številko kot je 460 eur, če je minimalna plača višja.

Na tak način bi bili tudi mladi ljudje stimulirani.

1.) Stimulirani bi bili, ker bi se morali trudit za pridet do svojega prvega zaslužka. To bi v njih ustvarjalo drugačne vrednote in ponos. Mislim, da pisanje prošenj ne ustvarja ponosne ljudi. S tem bi se tudi problem droge zmanjšal.

2.) Stimulirani bi bili, ker bi v tem letu pridobili koristne delovne izkušnje, ki bi jim služile kot odskočna deska, bodisi v službi, kjer bi v tem letu bili in nato nadaljevali, bodisi za neko službo, ki bi jim bolj ustrezala in bi si jo v tem letu zakonske zaposlitve poiskali sami.

3.) Stimulirani bi bili, ker bi v tem letu pridobili zdrave delovne navade, katere dandanes mnogim mladim ljudem manjka. Kar tudi nima pozitivnih posledic.

Dodatek predlogu bi bila klavzula v kateri bi pisalo, da če si zakonsko zaposleni v času trajanja take zaposlitve najde delo drugje, da mora to drugo delo biti pogojeno z rokom trajanja najmanj eno.

To je moj predlog.

 


Ključne besede zaposlitev, zaposlovanje
Kategorija: Socialne zadeve
Sorodne vsebine


Zadnji komentarji:

Mojmir Cergol | 02.10.2011 | 12:28
Po pomoti brisan komentar.

Napisal sem sledeče. Da kdor želi razumeti moj predlog, naj prebere predlog drugega komentatorja. Ta predlog se nahaja na -> http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/2106
*
Tudi to, kar je opisano v tem predlogu tega komentatorja, je bil vzgib za moj predlog.
Mojmir Cergol | 02.10.2011 | 12:23
Komentar je izbrisal avtor komentarja.
mtc | 30.09.2011 | 08:34
Predloga ne podpiram, čeprav ni v celoti zgrešen.

Menim, da takojšnja enoletna zaposlitev ni v interesu niti delavca, niti delodajalca. Ponavadi je potreben čas za seznanitev, v okviru katerega obe strani presodita, ali sodita skupaj. Tako lahko na eni strani delodajalec ali na drugi strani delojemalec v nekaj tednih odkrijeta nekompatibilnost, ki bi bila lahko celo kontraproduktivna. 

Z zgornjo obrazložitvijo sem tako podpornik sistema, kjer se ob zaposlitvi najprej opravi poskusna zaposlitev za 3 mesece, nakar so opcije za redno zaposlitev odprte, v kolikor obe strani presodita, da bo njuno sodelovanje produktivno.
Mojmir Cergol | 30.09.2011 | 10:20
Sam pa menim, da je enoletna zaposlitev zelo v interesu obeh. 

ZAPOSLENI: "obvezno" zaposleni bi dobil tako izkušnje (ki jih morda ne bi, če ni podjetna oseba in se ni že sam znašel) kot tudi motivacijo. Če bi ostajal na Zavodu za zaposlovanje, brez dela in ob tem pa prejemal 230 eur denarne pomoči, ne pridobiva niti na izkušnjah, motivacija pa je vedno manjša. Gledano na družbo kot celoto to ne vodi k neki uspešni družbi.
Poleg tega bi tako zaposlenemu bilo lažje dobiti naslednjo zaposlitev, če se ne bi že prej dogovoril s tem delodajalcem, da bi kar pri njemu ostal, ker bi oba ugotovila, da dobro sodelujeta. 
Vsakdo raje zaposli nekoga, ki ima že neke delovne izkušnje. Eno leto je že nekaj.

DELODAJALEC: ta pa bi za dobo enega leta prejel skoraj brezplačno delavca. Resda ta delavec ne bi kaj dosti naredil (vsaj v prvih nekaj mesecih) - ali pa bi, ljudje znajo presenečat - glede na to, da nima izkušenj, ampak če gledamo bolj dolgoročno, bi se to obrestovalo družbi kot celoti. Več ljudi bi imeli, ki bi po enem letu znali delat. Več uspešnih posameznikov, bolj uspešna je država. Za tiste, ki se sami znajo znajt pa itak ni problem, ti ne bi bili vključeni v to "obvezno" zaposlovanje. Ampak to sem že napisal.
Poleg tega ne pomeni, da če nek delodajalec ima eno leto nekoga, za katerega ugotovi da mu ne ustreza, da bi to bilo nekaj slabega. 
Morda bi taisti delodajalec po enem letu, ko bi iskal novega delavca za to isto delovno mesto,  dobil nekoga, ki je bil prejšnje leto "obvezno" zaposlen nekje drugje, pa mu je to koristilo tako zelo, da bo bil več kot primeren za tega delodajalca. 

Eno je povezano z drugim. Na vseh področjih bi se pokazale pozitivne posledice takšnega načina zaposlovanja za tiste, ki se drugače sami ne znajdejo. Bolj pozitivno je vsekakor kot prepuščati take ljudi brezdelne in jim dajati mesečno miloščino. Z miloščino se vrednote teh ljudi spremenijo. V vrednote, ki gledano na družbo kot celoto, niso vrednote, ki bi vodile do neke gospodarsko uspešne družbe.

SlavkoM | 23.09.2011 | 13:35
Spoštovana katja,
V kakšnem domišljijskem svetu vi živite? Pravite, naj se pobira samo DDV, ukinili bi dohodnino in vse prispevke, potem pa naj država poskrbi za zdravstvo, pokojnine (ki naj bodo celo še višje) in infrastrukturo. Ja iz česa pa? Vse iz DDV? Samo hitra računica z zaokroženimi dejanskimi podatki: vi bi ohranili DDV (3 milijarde €), ukinili pa dohodnino (2 milijardi €), zdarvstvene prispevke (1,8 milijarde €), pokoninske prispevke (3,3 milijarde €). Torej, od kod bo država pričarala 7 milijard €, ki bi jih ukinili, da bi lahko financirala zdravstvo (stane 2,5 milijarde €), pokojnine (stanejo 4,5 milijarde €) in vse ostalo? Mislim, kakšni osebki se najdejo... Pa tudi zaposlenih je preko 40% ljudi, kar ni nekaj odstotkov.
Da seveda o obveznem zaposlovanju sploh ne govorimo. Podjetja bi protiustavno silili, da zaposlujejo dijake in študente, ki so zaključili šolanje (zakaj pa bi ti imeli prednost pred ostalimi brezposelnimi?) in katerih sploh ne potrebujejo, plačali pa bi jim 460 € ob tem, da je minimalna plača 570 €. Ob tem bi morali glede na to, v kakšnih neperspektivnih poklicih se izobražuje veliko mladih, podjetja očitno siliti, da zaposlujejo kadre z izobrazbo, ki nima nobene zveze z njihovo dejavnostjo.
katja | 25.09.2011 | 21:58
Nekako je potrebno razmišljati drugače, o drugačnem načinu, če ta ne prinaša izboljšanja na državni ravni. Saj vemo, v javni upravi je potrebno urediti plače vseh uslužbencev na raven gospodarskih plač, pa bo denarja dovolj :), družine in delavci pa si bodo opomogli iz te stiske s prenizkimi dohodki, ki jih sili ravno naša DRŽAVA!!!
katja | 25.09.2011 | 22:01
Ravno zaradi tega bi moralo biti zaposlovanje FLEKSIBILNO, davkoplačevalski denar bi pa zbirali le preko ene poti - preko DDV-ja, na srečo bo tudi stroškov dela manj itd.
dvojček | 19.09.2011 | 09:01
Predlog ne podpiram, ker podjetja delujejo na trgu in rabijo prav tiste kadre, ki ustrezajo njihovim dejavnostim.
Eden ključnih problemov je v kadrovski politiki in načrtovanju razvoja države. To ne more biti zgolj papir, ampak konkretna zaveza države, da bo zagotavljala in spremljala zlasti  uravnotežen kadrovski potencial na regionalni ravni ob bolj realno načrtovanem gospodarskem razvoju.
Drug problem je ta, da bi morala naša družba spremeniti svoj odnos do dela, saj prevladuje splošno mnenje, da obstajajo samo ugledni dobro plačani intelektualni poklici in sramotno bolj ali manj fizično delo. Čemu bi sicer bil takšen pritisk na gimnazije, ki je odskočna deska za študij na univerzah. Študij nadaljuje veliko diplomantov srednjih šol, ki povprečno študirajo skoraj 10 let, uspešno pa jih konča sorazmerno premalo. Veliko je stran vrženih let in ne več mladi potem postanejo iskalci prve zaposlitve. Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da mnogi nikoli ne začnejo delati, ker so zasvojeni vsaj z alkoholom, v hujšem primeru  pa z drogo. Zato imamo danes hudo zavoženo generacijo, ki za državo pomeni precej težko breme.
Mojmir Cergol | 17.09.2011 | 13:25
Hmmm ..... morda bi moral predlogu dati drugačen naslov. Bom o tem razmislil pred zaključkom razprave. Morda bi moral biti naslov brez besede obvezna. Morda bi naslov moral biti "Enoletna zaposlitev namesto prve socialne denarne pomoči". 
Bi to bil boljši naslov, ki bi bolje povedal o čem je celotna vsebina predloga?

Opažam, da večina prebere samo začetek, ali celo samo naslov in si na osnovi tega ustvari neko sliko o predlogu. Predlagam vsem bralcem, da predlog preberete še enkrat. V celoti.

Se ne gre za prisilno delo. Se gre za MOŽNOST, ki bi jo država dala tistim mladim ljudem, ki so končali srednjo šolo ali faks, pa se sami še ne znajdejo v tem delovnem svetu. Niso vsi iznajdljivi. To bi bila možnost, ki bi marsikomu mnogo doprinesla. Tako tistim mladim, ki se niso že sami znašli ali ki niso dovolj podjetni, da bi si sami odprli svoj s.p., kot tudi podjetjem, ki bi take mlade ljudi zaposlila. Podjetja bi bila na tak način stimulirana zaposlovati mlade ljudi, ki še nimajo nobenih izkušnj. Danes niso stimulirana zaposlovati ljudi brez izkušenj.

Tistim mladim ljudem, ki so si že zrihtali delo s pogodbo, ki bi morala imeti rok trajanja najmanj eno leto, tem pa se sploh ne bi ponudila ta možnost. Zakaj le? Ne bi bilo potrebe, če si so svoje življenje uredili že sami.

Prakitčno bi to zgledalo takole. Tistim mladim ljudem, ki so se kot iskalci prve zaposlitve prijavili na Zavod za zaposlovanje in so posledično prvič prosili za socialno denarno pomoč, bi se ponudila ta možnost. Le tem bi se kot začetnikom, ki prvič  prosijo za delo in za socialno denarno pomoč, ponudilo obvezno enoletno delo. Kjerkoli. 
Če bi to delo sprejeli, bi dobili mnogo več kot samo socialno denarno pomoč, ki je danes v vrednosti okoli 230 eur, oz. manj. Poleg 230 eur bi dobili še dodatek, ki jim ga bi dalo podjetje. 
Če pa tega dela ne bi sprejeli, ne bi imeli niti pravice do socialne denarne pomoči v tem prvem letu. Se naj potem sami znajdejo kot vedo in znajo glede lastnega preživetja.

katja | 18.09.2011 | 23:25
Pa jasno, da delo krepi človeka, o tem ni dvoma, danes se pa socialni delavci krepijo, ker življenje ti po mili volji brez nadzora sami krojijo, delo pa je neopravljeno, ljudje pa reveži. Zakaj se bomo odločili, za delo ali za povečanje inštitucije kot je Socialna, da bodo lahko izračunavali, če si upravičen do pomoči, ali ne in ravno zaradi previsokih davkov in dodatnih prispevkov je manj zaposlitev!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Anti NWO | 17.09.2011 | 09:40 Prikaži
 
PROTI!!!!
Nisem bral cele klobase, toda ze naslov teme pove vse. Obvezno zaposlovanje za dobo 1 leto, je napacen pristop!!!!!!

Ne mislim razlagati kako in kaj in ne mislim dajati pravilnih predlogov, naj ljudje malo uporabijo mozgane.
Evrona | 16.09.2011 | 21:45
Za začetek bi bilo bolje ukiniti možnost rednega študentskega dela.
Omejiti na občasna dela oz. jih obremeniti s prispevki tako kot ostale zaposlitve. Poleg tega bi bilo treba z inšpekcijskimi službami preverjati kdo dejansko opravlja dela po obračunanih napotnicah ... ah, to je že tema kakšne druge razprave.

Vendar bi rešitev študentskega dela sprostila marsikatero delovno mesto in bi več mladih dobilo redno zaposlitev, kjer bi se zgodilo vse, zgoraj predlagano.
V zakonu je določeno, da delodajalec ne more v nedogled podaljševati pogodb posameznemu delavcu. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da sem v dveh letih dela pri istem delodajalcu, še vedno na pogodbi za določen čas za DVA MESECA!!!! Torej sem v dveh letih z istim delodajalcem sklenila že 12 pogodb ... kar se bo nadaljevalo še naprej.

Tudi na tem področju bi bil dobrodošel KORISTNI obisk inšpekcijskih služb in njihovo dosledno delo. Tako pa vemo kako je. Inšpektorji samo opozorijo nanepravilnosti in tu se neha. Delodajalci se obnašajo, kot da jim je vse dovoljeno.
Nič ne pomagajo nobene spremembe zakonov dokler bo nespoštovanje zakonov dovoljeno in ne bo sankcionirano. In to tako, kot je treba! Ne z recimo 500 €!
katja | 17.09.2011 | 09:36
In dvigniti pokojnine, saj pri sezonskem delu in občasnih delih, ki so plačani takoj, jih ponavadi zasedejo upokojenci...


Red mora bit. Kaj, če bi na cesti vsak po svoje si tolmačil CPP????????????? Kaos, tako pa je na vseh področjih življenja!
Anti NWO | 17.09.2011 | 09:42
 
V mafijski drzavi se vse to dogaja, saj suznji nimajo nobenih pravic, saj niti prijaviti si ne upas delodajalca, ker nimas denarja za sodisca, itd...
katja | 15.09.2011 | 11:53
Predlog je sledeč: Manj napisanega in veliko povedanega!

Dogaja se, da ko se določeni ukrepi - zakoni pišejo, se pišejo na dolgo in široko in navsezadnje se bralec in poslušalec izgubi in ne prepozna bistva, zato se tudi zakoni ne upoštevajo in ne zaživijo v celoti.


Obvezno zaposlovanje ljudi je možno samo v javnem podjetju! Zakaj najtežja dela ne počno delikventi, ki niso spoštovali NAPISANIH zakonov?

Zakaj ne uredimo neko enotno davčno stopnjo? In bi tako prihranili čas in denar, saj bi z enotno davčno stopnjo omogočili vsem enak davek? In še nekaj, tak davek že imamo in to je pri vseh izdelkih in storitvah, ki jih kupimo.  Zakaj je dodatno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno še dodatno potrebno? Če pa vidimo, da je število zaposlenih nekaj procentov???????????...............

Menim, da je pravni subjekt le država in njihovi zaposleni, vsi ostali pa smo fizički, ampak to je pri nas pomešano!! Podjetnik se lahko sam odloči, če bo zaposlil še več ljudi, ali sploh ne bo delal, ali pa bo investiral, zato ga država nima pravice obdavčevati več kot pa tistega, ki je dobil denarno socialno pomoč.


Sprejmimo ukrep, da je minimalna urna postavka 8 evrov, davki se naj pobirajo izključno iz davka na dodano vrednost, za zdravstveno blagajno, pravno blagajno in seveda izobraževanje in šport in vso javno infrastrukturo pa naj skrbi država.
Mojmir Cergol | 15.09.2011 | 14:39
katja, zakonsko obvezno zaposlovanje je možno kjerkoli. Preberi predlog bolj natančno.
Podjetja bi bila obvezna obvezno sprejeti nekaj mladih fantov in deklet v številu, ki bi bilo odvisno od velikosti tega podjetja. Morda bi moral v predlog dodati, da tudi od uspešnosti tega podjetja.

katja | 15.09.2011 | 17:24
In bi tako zaposleni lahko koristili ure, dopuste bi lahko redno koristili, obvezni 40 urni delavnik bi lahko posledično skrajšali in tako bi zaživeli kvalitetnejše... propadajoča podjetja, ki se okorišča na račun dela zaposlenih bi končno izginila iz obzorja. Delavci bi se odločili, če bodo prejemali plačo tedensko, ali mesečno,...


Veliko lahko storimo, če bomo sistem resnično začeli spreminjati v družbeno splošno korist...


Podjetja, ki lahko ustvarjajo od zore do mraka bi morali obvezno usvesti dvo in več izmensko delo, to posebej ciljam na gradbeništvo. Športnik po treningu potrebuje počitek in verjemite mi, da njihov trening ne traja 12 ur dnevno kot od gradbincev in kmetov! Ne moreš pričakovati učinkovito in ustvarjalno opravljeno delo, če je večina izčrpanih in navsezadnje nimajo denarja, da bi si potem lahko  privoščil kvaliteten prosti čas in počitek...


Glej, podjetja, ki resnično potrebujejo delavce stane na novo zaposlovanje drago, zato tudi max izčrpavajo že zaposlene itd. 


Kdo bo podrl Birokratski zid in uvedel enotno davčno stopnjo, obvezni zdravniški pregled vseh aktivnih, da na novo zaposlovanje ne bo tudi na novo nastali strošek podjetij itd.?


Normalno, da podjetja brez denarja ne morejo brez pomoči države zaposlovati na novo, ker potem je tudi bolje, da si človek doma nabira moči za resnično poslovno priložnost kot pa, da bo plačan iz davkoplačevalskega denarja, direktor podjetja pa se bo vozil naokoli v jaguarju kot se je dogajalo v preteklosti...
benF86 | 15.09.2011 | 11:27
#1 Nikogar ne moreš prisiliti, da dela. Sploh ne za tak drobiž. 460 € je 2 tedna kelnarjenja prek servisa, tako da si ne predstavljam, da bi kdo cel mesec delal za to.

#2 Trud za prvi zaslužek NI stimulacija. Trud po definiciji ni stimulativen. Poleg tega večina študentov do prvega zaslužka pride že med študijem in srednješolcev med srednjo šolo. Tudi nikogar ne poznam, ki bi bil ponosen na to, da zasluži denar. To je pač nujno zlo. Trdo delo je pa dandanes zgrešena vrednota. Da bi se zmanjšal problem droge pa je špekulacija, razen če lahko citirate kako raziskavo, ki to potrjuje.

#3 Koristne delovne izkušnje NISO stimulacija. Stimulacija so dobre reference. Tisti, ki jih to stimulira, si tako ali tako sami poiščejo službo, za tiste, ki jih to ne stimulira, pa je to bob ob steno.

#4 Zdrave delovne navade NISO stimulacija. Zdrave delovne navade so pripravljenost za veliko dela za majhno plačilo. Pravzaprav so to zelo NEZDRAVE delovne navade. Poleg tega 460 € drobiža NI stimulacija za pridobivanje kakršnihkoli navad, razen uresničevanja jugo-mentalitete "Noben me ne more tako malo plačati, kot lahko jaz malo delam".

Predvidevam, da je avtor predloga član generacij, ki so odraščale in pridobivale "zdrave delovne navade" še v socializmu, saj predlog kaže popolno nerazumevanje današnje mladine.
Mojmir Cergol | 15.09.2011 | 14:34
1.) Res je, nikogar se ne da prisiliti k delu na silo. Bo pa morda marsikdo pomislil ali bi šel raje delat za minimalni denar, kot biti brez sredstev eno leto. Ker bi naj ta zakon imel tudi določilo, da kdor odkloni zakonsko obvezno delo, če bi spadal v grupo, ki bi prišla v poštev za zakonsko obvezno delo, eno leto ne imel pravice do socialne denarne pomoči. PS: Ali tudi več kot eno leto. Zakaj bi država dajala miloščino v obliki socialne denarne pomoči, brezplačno? Naj si jo ljudje zaslužijo.

2.) Res je, večina študentov pride do prvega zaslužka že med študijem. Srednješolci med šolo. Ampak kakšne kvalitete je potem ta študij, če dijaki in študentje delajo, namesto da bi študirali? Mnogo primerov poznam, ki so med študijem delali, ne imeli časa za študij, sedaj pa nimajo niti zaključenega faksa in niti delovne dobe.

Glede ponosa. Sam pa poznam ljudi, ki bi bili ponosni na to, da bi bili neodvisni od denarne pomoči drugih ljudi (podpora staršev ali miloščina države v obliki socialne denarne pomoči), če bi le imeli možnost samostojno do tega denarja priti. Pa te možnosti nimajo. Bodisi zato, ker nimajo več študentskega statusa in ne morejo priti do študentskega dela, bodisi zato, ker so na Zavodu za zaposlovanje (kar pa ni garancija za delo), tam pa dela ni.
Poznam pa tudi ljudi, ki so zatrli pomanjkanje ponosa in jo utopili v drogi.

Ne vem ali je trdo delo zgrešena vrednota ali ne, vem pa da je delo vrednota. Ker omogoča človeku dostojno življenje. 
Da pa beračenje pred Centri za socialno delo ni vrednota v to pa sem več kot 1000% prepričan.

Zakaj sem omenil, da bi ta zakon morda zmanjšal problem droge? Ker sem prepričan, da bi se mnogi mladi ljudje, če bi že v času šolanja vedli, da jih po šolanju čaka neka varnost, vsaj za eno leto, ki bi jim ponudila odskočno desko za naprej, bili malo bolj optimistični in zadovoljni. Ne poznam človeka, ki bi bil optimist in ki je zadovoljen, da bi posegel po drogi. Zakaj bi, če je zadovoljstvo v njem. Ni potrebe. 
S tem ne želim reči, da bi tako bilo za vse mlade ljudi, za mnoge pa. Vredno pa se je boriti za vsakega posameznika.

3.) Pridobivanje delovnih izkušenj je koristno za vsakogar, ki ima namen preživeti ustvarjalno življenje. Po enem letu bi lahko tak človek odprl svoj lasten s.p. na primer, kjer bi lahko spravil v življenje svoje sposobnosti. Kjer bi lahko delal, kar si želi in si s tem služil svoj kruh. Lahko bi to storil tudi v obdobju tega enega zakonsko obveznega leta, če bi se čutil za to sposoben, ali celo prej, to ne bi bilo prepovedano. Je treba prebrati predlog bolj natančno. 

4.) Zdrave delovne navade so koristne. Brez tega bomo postali družba z ljudmi, ki se bodo že v osnovi šoli navadili na sledečo filozofijo: "Zakaj pa bi se sploh navadil delat, pa saj bom dobil denar  tudi brez dela. Malo se bom naredil odštekanega, tako da me ne bo nihče hotel zaposlit, živel bom itak v hiši mojih staršev, ki so itak tako dobri, da me nikoli ne pustijo lačnega, stroške plačujejo oni, denarno pomoč bom dobil, ki mi bo itak dovolj za tistih nekaj škatel cigaret (in morda tudi jointov) mesečno, da bom čisto lepo preživel do konca svojih dni." 
Ampak če bo večina tako premišljevala, kdo bo potem ustvaril tistih 230 eur ali več, ki jih bo zahtevalo vedno več ljudi z napačno filozofijo v svojih glavah?

Zaključek:
Res je, ta avtor je živel v socializmu. In ta socializem ga je tudi marsičesa dobrega naučil. Kar se pozna na njegovi kreativnosti in zadovoljstvom s samim seboj. 
Kreativen in zadovoljen posameznik = kreativna in zadovoljna družba 
Mojmir Cergol | 15.09.2011 | 23:10
Vezano na ponos. Glej predlog pod naslovom "Družbeno koristno delo za prejemnike denarne socialne pomoči", ki se nahaja na -> http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/631
Ahil 2011 | 16.09.2011 | 11:59
Obvezno zaposlovanje = tlaka ali prisilno delo... :D
Kdaj je že bil srednji vek!

Javna dela pa je državna okrnila na minimum le na starejše od 50 let, ker so "rizično zaposljiva skupina" (karkoli že to je?) zraven bivših drogerašev in alkoholikov-ti  sopa "struškoti" ... :D
benF86 | 16.09.2011 | 12:15
1) McDonalds - 4,5 € na uro, 40 ur na teden, 4 tedni == 720 € / mesec. Zakaj bi delal neko zahtevno intelektualno delo za 460 € na mesec, če lahko strežem krompirček za 720 €? V nekaterih panogah, kot na primer v prevajalstvu, pa je redno zaposlovanje prej izjema kot pravilo in nekateri, npr. jaz, niti ne bi želeli biti vezani na le enega delodajalca. Denarne pomoči pa kot svež diplomant, kolikor vem - morda se motim, tako ali tako ne dobiš, ker nisi še ničesar vplačal? Definitivno sem pa proti dajanju miloščine ljudem, ki ne delajo ničesar. Dela je za vse dovolj.

2) To, da je nemogoče delati ob študiju je urbana legenda. V celem zahodnem svetu je normalno, da študent ob študiju dela, ponekod tudi po 2-3 službe, da si sploh lahko plača študij. Pa nimajo nobenih težav, v povprečju diplomirajo hitreje, kot pri nas. Če je študent zainteresiran za študij, ga bo uspešno izpeljal, ne glede na to, ali bo delal, če pa mu je prva prioriteta "študentsko življenje", pa bo popadal, tudi če ne bo delal ničesar. Delovna doba pa je termin, ki na mojo in mlajše generacije nima nobenega vpliva več, saj praktično nihče od nas ne živi več v utvarah, da bomo videli kakršnokoli pokojnino od države, kot si to lahko privoščijo starejše generacije.

Glede ponosa. Sam pa poznam ljudi, ki bi bili ponosni na to, da bi bili neodvisni od denarne pomoči drugih ljudi (podpora staršev ali miloščina države v obliki socialne denarne pomoči), če bi le imeli možnost samostojno do tega denarja priti. Pa te možnosti nimajo. Bodisi zato, ker nimajo več študentskega statusa in ne morejo priti do študentskega dela, bodisi zato, ker so na Zavodu za zaposlovanje (kar pa ni garancija za delo), tam pa dela ni.
Poznam pa tudi ljudi, ki so zatrli pomanjkanje ponosa in jo utopili v drogi.

Poznam ljudi, ki jemljejo neodvisnost drugih ljudi kot nekaj popolnoma normalnega, kar ni noben razlog za ponos. Kot da bi bili ponosni na to, da si znajo sami obrisati ritko. Dela pa je dovolj, vendar delovnih mest ne ustvarjajo ljudje, ki imajo zdrave delovne navade, ampak tisti, ki znajo ljudi z zdravimi delovnimi navadami uporabiti oz. ki se ne zanašajo na to, da jim bodo delo priskrbeli drugi.
Droge pa niso povezane s sposobnostjo skrbi zase. V nasprotnem primeru ne bi toliko ljudi uživalo alkohol, kadilo cigarete itd. Šibki karakter se bo drogiral. Močan se ne bo. Ne glede na finančno stanje.

Sredstvo za dosego cilja in vrednota nista isto. Če že, je vrednota samostojnost. In ne, delo samo po sebi ne omogoča dostojnega življenja, če niste v zgornjih 30 %. Življenje Murinih delavk in zaposlenih v podobnih podjetjih pač ni dostojno, čeprav imajo "zdrave delovne navade" in "trdo delajo".
Se pa strinjam da je beračenje pred CSD-ji poden od podna. Razen, seveda, ko je človek dejansko nesposoben za delo.

Mnogi mladi ljudje začnejo z drogami že v osnovni šoli (alkohol, cigareti, trava), ko niti slučajno še ne razmišljajo, kaj bodo po diplomi. Če bi na uživanje drog vplivala zgolj "podiplomska negotovost", bi uživalo droge neprimerno več absolventov kot brucov, kar pa, vsaj po mojih izkušnjah, ne drži ravno. Glede optimizma pa tako - vaše generacije so bile optimistične, ker ste vedeli, da bo država poskrbela za vas vsaj do neke mere. Dandanes vemo, da nihče ne bo poskrbel za nas, če ne bomo sami. Nekaterim nam je to pozitiven izziv, drugi pa nimajo zaupanja vase. Namesto umetno proizvedenih služb naj država raje zagotovi dvig standarda izobrazbe, da bodo naši diplomanti konkurenčni tistim, iz najboljših svetovnih fakultet, pa ne bo nobenega skrbelo za prihodnost.
Seveda je manjša verjetnost, da bodo zadovoljni ljudje posegli po drogah. In da ne bo pomote, strinjam se z vašim ciljem - dati mladim vsaj nek optimizem in možnost za zagon kariere. Le z metodo se ne strinjam.

3) Podjetništvo zahteva mnogo več, kot le delovne izkušnje. Glede na to, da sam trenutno iščem najboljši način za zagon podjetja, sem to ugotovil na lastni koži. Lahko si najboljši inženir na svetu, pa če nimaš podjetniške žilice, ti bo podjetje propadlo. In večina ljudi tako ali tako nima poguma za ta korak, ker je v Sloveniji prevladujoča mentaliteta delavca, ne podjetnika. Vsi samo iščejo službe, ki jih ustvarijo drugi, nihče noče ustvarjati služb sam. Podjetnikom vsi očitajo, da so malodane kriminalci itd.

4) Koristno se je zavedati, da ko je treba delati, se dela in takrat se dela dobro. Če delovne navade definirate na isti način, potem se strinjam. Kar pa jaz razumem pod "zdrave delovne navade" v naši družbi je plesanje, kot žvižga nekdo drug, brez možnosti pritožbe, za prenizko plačo in v nesprejemljivih pogojih. Mladim je treba vcepiti miselnost, da naj poiščejo tisto, v čemer so najboljši, in to razvijejo v posel in nenazadnje reklo "če je tvoja služba tvoj hobi, si vsak dan na dopustu". Namesto tega pa se nam v glave vceplja da cilj dela ni uživati ampak preživeti. Saj ne rečem, nikoli niso vse rožice, vendar pa je že sama besedna zveza "trdo delo" zgrešena. Pijavke, ki ste jih opisali, pa bodo tako ali tako obstajale v vsakem sistemu.

In za konec,
še enkrat naj poudarim, da se z vsem srcem strinjam z vašim motivom, za ta predlog (vsaj kakor ga razumem). Le metoda se mi zdi neprimerna za današnjo mladino.

Naj kot podrobnost navržem, da je v Sloveniji po ustavi nemogoče kogarkoli prisiliti v delo. Vsaj tako je eno od ministrstev odgovorilo na predlog o prisilnem delu za zapornike. In če torej ne morejo k delu prisiliti niti kaznjencev ...
katja | 16.09.2011 | 13:26
Ben, kot bivša in bodoča delavka lahko iz lastnih izkušenj trdim, da je pri delu stimulacija VRSTE DELA, DENAR in pošten odnos sodelavcev V PODJETJU, da se zavedajo, da plujemo vsi v isti barki, da se zaradi na novo zaposlenega sodelavca ne obnašajo tako, da so zato sedaj oni za odpis, ampak, da se zavedajo potreb podjetja...


Kot sem že napisala, da bi morali imeti le neko enotno davčno stopnjo in bi tako vsi odvajali davke le pri nakupih, saj bi s tem zmanjšali strošek podjetjem in bi tako brezposelni lažje pridobili delo, zdravniški pregled in varstvo in zakonodajo pri delu pa bi morali urejati na zavodu za zaposlovanje, da ko bi podjetje potrebovalo novo delovno silo, ne bi morali dodatno skozi ta proces, odpravnine bi se odpravile itd.


Pa še nekaj, ljudje ne beračijo pred Socialno, saj jih ne poznaš in verjemi, da smo vsi tisti, ki s pomočjo države preživimo mesec v stiski. Če zavod za zaposlovanje ne posreduje dela, potem moramo združiti vse posredovalnice dela v eno, da bodo iskalci dela prišli čimhitreje do dela, delodajalci pa do delavca.

Ps: tudi sama razmišljam o samostojnem podjetništvu, ampak najprej bi morala raziskati trg dela in to je mogoče le z oglaševanjem, ampak po zakonu si predčasno oglaševanje pred odprtjem s.p.-ja ne morem dovoliti, ker nimam denarja, da bi plačala kazen za delo na črno?







.

Obvezno zaposlovanje

Predlagam uvedbo zakonsko obveznega zaposlovanja za dobo enega leta.

Po tem zakonu bi podjetja bila dolžna sprejeti v delovno razmerje tiste srednješolce, ki so maturirali in  tiste študente, ki so zaključili študij. Za takšno zaposlitev bi prišli v poštev samo tisti srednješolci ali študentje, ki niso v postopku odpiranja svojega lastnega vsaj s.p. podjetja (ki bi ga morali v določenem roku tudi registrirat in začet poslovat) ali v primeru, ko si niso že sami uredili službe v nekem podjetju (katera bi tudi morala trajat najmanj eno leto - pogodba).

Po tem zakonu bi vsa podjetja bila dolžna vsako leto sprejeti v delovno razmerje določeno število mladih ljudi (število naj bi bilo odvisno od velikosti podjetja). Ker pa bi to bila za podjetje obveza, bi imelo podjetje ob tem tudi boniteto. In sicer. Podjetja bi tako zaposlenemu dodeljevala nagrado samo v višini socialne denarne pomoči, danes bi to bilo približno 230 eur mesečno. Podjetje bi tako za dobo enega leta dobilo delavca, za katerega bi imelo zelo malo stroškov. 

Poleg tega bi država za to leto zaposlitve prispevala tako zaposlenemu dodatnih 230 eur (oz. v višini tedaj veljavne socialne denarne pomoči), ki jih itak že danes podeljuje v obliki denarne pomoči nezaposlenim brezplačno in brez nobenega truda s strani nezaposlenega, kar mladim ljudem ustvarja nezdrave življenjske vrednote. Če bi bil ta zakon sprejet, bi se mladi ljudje naučili, da se je treba trudit v življenju. In trud bi tako postal vrednota, ne pisanje prošenj za mesečne denarne pomoči, ki je, praktično gledano, neke vrste miloščina. Miloščina zato, ker se danes za ta denar, razen oddaje prošnje, nič ne naredi. To je nezdravo, ker ustvarja državo z ljudmi, ki prosijo namesto državo podjetnih ljudi.

Skupno bi tako zaposleni dobil vsah 460 eur za vsaj nekaj truda. Vlada se lahko odloči za višjo številko kot je 46o eur, če je minimalna plača višja.

Na tak način bi bili tudi mladi ljudje stimulirani.

1.) Stimulirani bi bili, ker bi se morali trudit za pridet do svojega prvega zaslužka. To bi v njih ustvarjalo ponos. Mislim, da pisanje prošenj ne ustvarja ponosne ljudi. S tem bi se tudi problem droge zmanjšal.

2.) Stimulirani bi bili, ker bi v tem letu pridobili koristne delovne izkušnje, ki bi jim služile kot odskočna deska, bodisi v službi, kjer bi bili v tem letu, bodisi za neko službo, ki bi jim bolj ustrezala in bi si jo v tem letu zakonske zaposlitve poiskali sami.

3.) Stimulirani bi bili, ker bi v tem letu pridobili zdrave delovne navade, katere dandanes mnogim mladim ljudem manjkajo. Kar tudi nima pozitivnih posledic.

Dodatek predlogu bi bila klavzula v kateri bi pisalo, da če si zakonsko zaposleni v času trajanja take zaposlitve najde delo drugje, da mora to drugo delo biti pogojeno z rokom trajanja najmanj eno.

To je moj predlog.

 


Ključne besede: zaposlitev, zaposlovanje

Obvezno zaposlovanje

Predlagam uvedbo zakonsko obveznega zaposlovanja za dobo enega leta.

Po tem zakonu bi podjetja bila dolžna sprejeti v delovno razmerje tiste srednješolce, ki so maturirali in  tiste študente, ki so zaključili študij. Za takšno zaposlitev bi prišli v poštev samo tisti srednješolci ali študentje, ki niso v postopku odpiranja svojega lastnega vsaj s.p. podjetja (ki bi ga morali v določenem roku tudi registrirat in začet poslovat) ali v primeru, ko si niso že sami uredili službe v nekem podjetju (katera bi tudi morala trajat najmanj eno leto - pogodba).

Po tem zakonu bi vsa podjetja bila dolžna vsako leto sprejeti v delovno razmerje določeno število mladih ljudi (število naj bi bilo odvisno od velikosti podjetja). Ker pa bi to bila za podjetje obveza, bi imelo podjetje ob tem tudi boniteto. In sicer. Podjetja bi tako zaposlenemu dodeljevalo nagrado samo v višini socialne denarne pomoči, danes bi to bilo približno 230 eur mesečno. Podjetje bi tako za dobo enega leta dobilo delavca, za katerega bi imelo zelo malo stroškov. 

Poleg tega bi država za to leto zaposlitve prispevala tako zaposlenemu dodatnih 230 eur (oz. v višini tedaj veljavne socialne denarne pomoči), ki jih itak že danes podeljuje v obliki denarne pomoči nezaposlenim brezplačno in brez nobenega truda s strani nezaposlenega, kar mladim ljudem ustvarja nezdrave življenjske vrednote. Če bi bil ta zakon sprejet, bi se mladi ljudje naučili, da se je treba trudit v življenju. In trud bi tako postal vrednota, ne pisanje prošenj za mesečne denarne pomoči, ki je, praktično gledano, neke vrste miloščina. Miloščina zato, ker se danes za ta denar, razen oddaje prošnje, nič ne naredi. To je nezdravo, ker ustvarja državo z ljudmi, ki prosijo, namesto državo podjetnih ljudi.

Skupno bi tako zaposleni dobil vsah 460 eur za vsaj nekaj truda. Vlada se lahko odloči za višjo številko kot je 460 eur, če je minimalna plača višja.

Na tak način bi bili tudi mladi ljudje stimulirani.

1.) Stimulirani bi bili, ker bi se morali trudit za pridet do svojega prvega zaslužka. To bi v njih ustvarjalo drugačne vrednote in ponos. Mislim, da pisanje prošenj ne ustvarja ponosne ljudi. S tem bi se tudi problem droge zmanjšal.

2.) Stimulirani bi bili, ker bi v tem letu pridobili koristne delovne izkušnje, ki bi jim služile kot odskočna deska, bodisi v službi, kjer bi v tem letu bili in nato nadaljevali, bodisi za neko službo, ki bi jim bolj ustrezala in bi si jo v tem letu zakonske zaposlitve poiskali sami.

3.) Stimulirani bi bili, ker bi v tem letu pridobili zdrave delovne navade, katere dandanes mnogim mladim ljudem manjka. Kar tudi nima pozitivnih posledic.

Dodatek predlogu bi bila klavzula v kateri bi pisalo, da če si zakonsko zaposleni v času trajanja take zaposlitve najde delo drugje, da mora to drugo delo biti pogojeno z rokom trajanja najmanj eno.

To je moj predlog.

 


Ključne besede: zaposlitev, zaposlovanje

Obvezno zaposlovanje

Predlagam uvedbo zakonsko obveznega zaposlovanja za dobo enega leta.

Po tem zakonu bi podjetja bila dolžna sprejeti v delovno razmerje tiste srednješolce, ki so maturirali in  tiste študente, ki so zaključili študij. Za takšno zaposlitev bi prišli v poštev samo tisti srednješolci ali študentje, ki niso v postopku odpiranja svojega lastnega vsaj s.p. podjetja (ki bi ga morali v določenem roku tudi registrirat in začet poslovat) ali v primeru, ko si niso že sami uredili službe v nekem podjetju (katera bi tudi morala trajat najmanj eno leto - pogodba).

Po tem zakonu bi vsa podjetja bila dolžna vsako leto sprejeti v delovno razmerje določeno število mladih ljudi (število naj bi bilo odvisno od velikosti podjetja). Ker pa bi to bila za podjetje obveza, bi imelo podjetje ob tem tudi boniteto. In sicer. Podjetja bi tako zaposlenemu dodeljevalo nagrado samo v višini socialne denarne pomoči, danes bi to bilo približno 230 eur mesečno. Podjetje bi tako za dobo enega leta dobilo delavca, za katerega bi imelo zelo malo stroškov. 

Poleg tega bi država za to leto zaposlitve prispevala tako zaposlenemu dodatnih 230 eur (oz. v višini tedaj veljavne socialne denarne pomoči), ki jih itak že danes podeljuje v obliki denarne pomoči nezaposlenim brezplačno in brez nobenega truda s strani nezaposlenega, kar mladim ljudem ustvarja nezdrave življenjske vrednote. Če bi bil ta zakon sprejet, bi se mladi ljudje naučili, da se je treba trudit v življenju. In trud bi tako postal vrednota, ne pisanje prošenj za mesečne denarne pomoči, ki je, praktično gledano, neke vrste miloščina. Miloščina zato, ker se danes za ta denar, razen oddaje prošnje, nič ne naredi. To je nezdravo, ker ustvarja državo z ljudmi, ki prosijo, namesto državo podjetnih ljudi.

Skupno bi tako zaposleni dobil vsaj 460 eur za vsaj nekaj truda. Vlada se lahko odloči za višjo številko kot je 460 eur, če je minimalna plača višja.

Na tak način bi bili tudi mladi ljudje stimulirani.

1.) Stimulirani bi bili, ker bi se morali trudit za pridet do svojega prvega zaslužka. To bi v njih ustvarjalo drugačne vrednote in ponos. Mislim, da pisanje prošenj ne ustvarja ponosne ljudi. S tem bi se tudi problem droge zmanjšal.

2.) Stimulirani bi bili, ker bi v tem letu pridobili koristne delovne izkušnje, ki bi jim služile kot odskočna deska, bodisi v službi, kjer bi v tem letu bili in nato nadaljevali, bodisi za neko službo, ki bi jim bolj ustrezala in bi si jo v tem letu zakonske zaposlitve poiskali sami.

3.) Stimulirani bi bili, ker bi v tem letu pridobili zdrave delovne navade, katere dandanes mnogim mladim ljudem manjka. Kar tudi nima pozitivnih posledic.

Dodatek predlogu bi bila klavzula v kateri bi pisalo, da če si zakonsko zaposleni v času trajanja take zaposlitve najde delo drugje, da mora to drugo delo biti pogojeno z rokom trajanja najmanj eno.

To je moj predlog.

 


Ključne besede: zaposlitev, zaposlovanje