Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


'Svoboda panorame'
 
yerpo
Ogledov: 5736
Predlog ustvarjen 29.08.2011
Z odzivom organa 24.10.2011
Zadnja sprememba 01.09.2011 20:34:33

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (3)   Popravki predloga  

V imenu posameznikov, ki gradimo prosto spletno enciklopedijo Wikipedijo, predlagam popravek oz. dopolnitev 55. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP) z namenom uvedbe principa, ki ga v angleško govorečem svetu poznajo kot "Freedom of Panorama" (dobesedno "svoboda panorame").

Člen v veljavni obliki prepoveduje fotografsko reprodukcijo arhitekturnih in drugih umetniških del, ki stojijo na splošno dostopnih krajih, če se reprodukcija vrši za doseganje gospodarske koristi. Wikipedisti ustvarjamo zbirko gradiva, ki je prosto dostopen vsakomur, v vsak (tudi komercialni) namen, in ima poleg izobraževalne vloge tudi vlogo promocije Slovenije v tujini - Wikipedija je namreč ena najbolj obiskanih spletnih strani na svetu. Pravila ne dopuščajo nalaganje gradiva, ki ne nudi svobode uporabe v vsak namen, zato zakon posredno preprečuje predstavljanje arhitekturnih del, ki so avtorsko še zaščitena (avtorske pravice potečejo 70 let po smrti avtorja), kamor med drugim sodijo vsa Plečnikova dela, Šubičev nebotičnik in praktično vsa sodobna arhitektura. Člen je tudi sicer neživljenjski, saj po dobesedni razlagi prepoveduje prikazovanje omenjenih arhitekturnih del v vseh komercialnih medijih, kamor sodijo tudi časopisne in televizijske novice, filmski prizori, gradiva za turistično promocijo kraja, arhitekturni vodniki v knjižni obliki itd., če ustvarjalec nima izrecnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic vseh stavb, ki so v delu predstavljene. To je v najboljšem primeru skrajno nepraktično, v praksi pa preprečuje z zakonom skladno objavo.

Natančno besedilo spremembe zakona prepuščam zakonodajalcu, predlagam pa izvzetje arhitekturnih del iz zadnje omejitve 2. odstavka 55. člena ZASP. Prepoved bi torej še vedno veljala za izvršitev dela v tridimenzionalni obliki ali za isti namen kot prvotno delo, ne pa več za doseganje vsakršne gospodarske koristi. Podobno ureditev poznajo zakonodaje številnih razvitih držav, med njimi Nemčije (bundesrecht.juris.de/urhg/__59.html), Kanade (laws-lois.justice.gc.ca/PDF/C-42.pdf - člen 32.2), Irske (www.irishstatutebook.ie/2000/en/act/pub/0028/sec0093.html), Švice (www.admin.ch/ch/d/sr/231_1/a27.html) in ZDA (www.copyright.gov/title17/92chap1.html#120).

Menim, da odvzem ekskluzivne pravice imetnikom avtorskih pravic stavb do gospodarskega koriščenja njihovih fotografskih ali video reprodukcij, ne bi pomembno vplivala na njihov finančni položaj, saj je takšna dejavnost v najboljšem primeru marginalna (na primer prodaja razglednic s fotografsko upodobitvijo stavbe) in je verjetno nihče niti ne opravlja, če jo, pa mu to s popravkom ne bo onemogočeno. Predlog se nanaša predvsem na stavbe, lahko pa so izvzeta tudi druga umetniška dela, trajno postavljena na javnih prostorih, na primer skulpture.


Ključne besede svoboda panorame, arhitektura, zakon o avtorskih in sorodnih pravicah
Kategorija: Kultura


Zadnji komentarji:

Eleassar | 17.09.2012 | 09:53
Komentar je izbrisal avtor komentarja.
Feniks | 06.09.2011 | 21:30
Nisem poznavalec ampak po tistem kar vem se mi zdijo avtorske pravice precej megleno področje. Njihovo trajanje se mi zdi v marsikaterem primeru čisto predolgo ponekod pa celo podvojeno. Dejstvo je, da so arhitekti za svoja dela že prejeli plačilo. Če recimo naročim arhitektu ali nekemu biroju izdelavo podobe stavbe in mu opravljeno delo v celoti plačam menim, da to ni primerljivo z, denimo pisateljem, ki živi od posameznega prodanega izvoda torej upa, da jih bo prodal čimveč. Če pa piše po naročilu pa tako ali tako prejme plačilo od založnika, ki je tako tudi lastnik pravic.
Menim tudi, da so dela, ki so prisotna v podobi mesta ali kraja do neke mere vprašljiva. Ni namreč nujno, da so vsem všeč pa se kljub temu izpostavljajo. Seveda bi bilo nemogoče te stavbe pokrivati za tiste, ki jim niso všeč in odkrivati za tiste, ki so jim. Je pa možno priznati, da, če jih že moramo gledati ne da bi nas kdo kaj vprašal, da jih lahko tudi slikamo ne da bi koga kaj vprašali in to sliko tudi objavimo pri opisu kraja.
pinky | 01.09.2011 | 08:53
Splošno dostopna arhitekturna dela v parkih, na ulicah, trgih in drugih javnih krajih so zaradi svoje trajne prisotnosti v javnosti nekakšno javno dobro, kar utemeljuje njihovo prosto uporabo (vsaj za fotografijo).
smihael | 29.08.2011 | 14:03
Določba vodi v števile absurdne primere.

Na Zbirki slik za Wikipedijo se tako ne sme nalagati in uporabljati denimo slike parlamenta (in drugih tvorcev državne podobe oz. arhitekture in kipov nasploh, če so stvaritve avtorjev katerih dela še niso prešla v javno last - 70 let po avtorjevi smrti).

"Svoboda panorame"

V imenu uporabnikov, ki gradimo prosto spletno enciklopedijo Wikipedijo, predlagam popravek oz. dopolnitev 55. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP) z namenom uvedbe principa, ki ga v angleško govorečem svetu poznajo kot "Freedom of Panorama" (dobesedno "svoboda panorame").

Člen v veljavni obliki prepoveduje fotografsko reprodukcijo del, ki stojijo na splošno dostopnih krajih, če se reprodukcija vrši za doseganje gospodarske koristi. Wikipedisti ustvarjamo zbirko gradiva, ki je prosto dostopen vsakomur, v vsak (tudi komercialni) namen, in ima tudi vlogo promocije Slovenije v tujini - Wikipedija je namreč ena najbolj obiskanih spletnih strani na svetu. Pravila ne dopuščajo nalaganje gradiva, ki ne nudi svobode uporabe v vsak namen, zato zakon posredno preprečuje predstavljanje arhitekturnih del, ki so avtorsko še zaščitena (avtorske pravice potečejo 70 let po smrti avtorja), kamor med drugim sodijo vsa Plečnikova dela, Šubičev nebotičnik in številne druge zgradbe. Člen je tudi sicer neživljenjski, saj po dobesedni razlagi prepoveduje prikazovanje omenjenih arhitekturnih del v vseh komercialnih medijih, kamor sodijo tudi časopisne in televizijske novice, filmski prizori, gradiva za turistično promocijo kraja, arhitekturni vodniki v knjižni obliki itd.

Natančno besedilo spremembe zakona prepuščam zakonodajalcu, predlagam pa izvzetje arhitekturnih del iz zadnje omejitve 2. odstavka 55. člena ZASP. Prepoved bi torej še vedno veljala za izvršitev dela v tridimenzionalni obliki ali za isti namen kot prvotno delo, ne pa več za doseganje vsakršne gospodarske koristi. Podobno ureditev poznajo zakonodaje številnih razvitih držav, med njimi Nemčije (bundesrecht.juris.de/urhg/__59.html), Kanade (laws-lois.justice.gc.ca/PDF/C-42.pdf - člen 32.2), Irske (www.irishstatutebook.ie/2000/en/act/pub/0028/sec0093.html), Švice (www.admin.ch/ch/d/sr/231_1/a27.html) in ZDA (www.copyright.gov/title17/92chap1.html#120).

Menim, da odvzem ekskluzivne pravice imetnikom avtorskih pravic stavb do gospodarskega koriščenja njihovih fotografskih ali video reprodukcij, ne bi pomembno vplivala na njihov finančni položaj, saj je takšna dejavnost v najboljšem primeru marginalna (na primer prodaja razglednic s fotografsko upodobitvijo stavbe) in je verjetno nihče niti ne izkorišča.


Ključne besede: svoboda panorame, arhitektura, zakon o avtorskih in sorodnih pravicah

"Svoboda panorame"

V imenu uporabnikov, ki gradimo prosto spletno enciklopedijo Wikipedijo, predlagam popravek oz. dopolnitev 55. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP) z namenom uvedbe principa, ki ga v angleško govorečem svetu poznajo kot "Freedom of Panorama" (dobesedno "svoboda panorame").

Člen v veljavni obliki prepoveduje fotografsko reprodukcijo del, ki stojijo na splošno dostopnih krajih, če se reprodukcija vrši za doseganje gospodarske koristi. Wikipedisti ustvarjamo zbirko gradiva, ki je prosto dostopen vsakomur, v vsak (tudi komercialni) namen, in ima tudi vlogo promocije Slovenije v tujini - Wikipedija je namreč ena najbolj obiskanih spletnih strani na svetu. Pravila ne dopuščajo nalaganje gradiva, ki ne nudi svobode uporabe v vsak namen, zato zakon posredno preprečuje predstavljanje arhitekturnih del, ki so avtorsko še zaščitena (avtorske pravice potečejo 70 let po smrti avtorja), kamor med drugim sodijo vsa Plečnikova dela, Šubičev nebotičnik in številne druge zgradbe. Člen je tudi sicer neživljenjski, saj po dobesedni razlagi prepoveduje prikazovanje omenjenih arhitekturnih del v vseh komercialnih medijih, kamor sodijo tudi časopisne in televizijske novice, filmski prizori, gradiva za turistično promocijo kraja, arhitekturni vodniki v knjižni obliki itd., če ustvarjalec nima izrecnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic vseh stavb, ki so v delu predstavljene. To je v najboljšem primeru skrajno nepraktično, v praksi pa preprečuje z zakonom skladno objavo.

Natančno besedilo spremembe zakona prepuščam zakonodajalcu, predlagam pa izvzetje arhitekturnih del iz zadnje omejitve 2. odstavka 55. člena ZASP. Prepoved bi torej še vedno veljala za izvršitev dela v tridimenzionalni obliki ali za isti namen kot prvotno delo, ne pa več za doseganje vsakršne gospodarske koristi. Podobno ureditev poznajo zakonodaje številnih razvitih držav, med njimi Nemčije (bundesrecht.juris.de/urhg/__59.html), Kanade (laws-lois.justice.gc.ca/PDF/C-42.pdf - člen 32.2), Irske (www.irishstatutebook.ie/2000/en/act/pub/0028/sec0093.html), Švice (www.admin.ch/ch/d/sr/231_1/a27.html) in ZDA (www.copyright.gov/title17/92chap1.html#120).

Menim, da odvzem ekskluzivne pravice imetnikom avtorskih pravic stavb do gospodarskega koriščenja njihovih fotografskih ali video reprodukcij, ne bi pomembno vplivala na njihov finančni položaj, saj je takšna dejavnost v najboljšem primeru marginalna (na primer prodaja razglednic s fotografsko upodobitvijo stavbe) in je verjetno nihče niti ne izkorišča.


Ključne besede: svoboda panorame, arhitektura, zakon o avtorskih in sorodnih pravicah

"Svoboda panorame"

V imenu uporabnikov, ki gradimo prosto spletno enciklopedijo Wikipedijo, predlagam popravek oz. dopolnitev 55. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP) z namenom uvedbe principa, ki ga v angleško govorečem svetu poznajo kot "Freedom of Panorama" (dobesedno "svoboda panorame").

Člen v veljavni obliki prepoveduje fotografsko reprodukcijo arhitekturnih in drugih umetniških del, ki stojijo na splošno dostopnih krajih, če se reprodukcija vrši za doseganje gospodarske koristi. Wikipedisti ustvarjamo zbirko gradiva, ki je prosto dostopen vsakomur, v vsak (tudi komercialni) namen, in ima tudi vlogo promocije Slovenije v tujini - Wikipedija je namreč ena najbolj obiskanih spletnih strani na svetu. Pravila ne dopuščajo nalaganje gradiva, ki ne nudi svobode uporabe v vsak namen, zato zakon posredno preprečuje predstavljanje arhitekturnih del, ki so avtorsko še zaščitena (avtorske pravice potečejo 70 let po smrti avtorja), kamor med drugim sodijo vsa Plečnikova dela, Šubičev nebotičnik in številne druge zgradbe. Člen je tudi sicer neživljenjski, saj po dobesedni razlagi prepoveduje prikazovanje omenjenih arhitekturnih del v vseh komercialnih medijih, kamor sodijo tudi časopisne in televizijske novice, filmski prizori, gradiva za turistično promocijo kraja, arhitekturni vodniki v knjižni obliki itd., če ustvarjalec nima izrecnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic vseh stavb, ki so v delu predstavljene. To je v najboljšem primeru skrajno nepraktično, v praksi pa preprečuje z zakonom skladno objavo.

Natančno besedilo spremembe zakona prepuščam zakonodajalcu, predlagam pa izvzetje arhitekturnih del iz zadnje omejitve 2. odstavka 55. člena ZASP. Prepoved bi torej še vedno veljala za izvršitev dela v tridimenzionalni obliki ali za isti namen kot prvotno delo, ne pa več za doseganje vsakršne gospodarske koristi. Podobno ureditev poznajo zakonodaje številnih razvitih držav, med njimi Nemčije (bundesrecht.juris.de/urhg/__59.html), Kanade (laws-lois.justice.gc.ca/PDF/C-42.pdf - člen 32.2), Irske (www.irishstatutebook.ie/2000/en/act/pub/0028/sec0093.html), Švice (www.admin.ch/ch/d/sr/231_1/a27.html) in ZDA (www.copyright.gov/title17/92chap1.html#120).

Menim, da odvzem ekskluzivne pravice imetnikom avtorskih pravic stavb do gospodarskega koriščenja njihovih fotografskih ali video reprodukcij, ne bi pomembno vplivala na njihov finančni položaj, saj je takšna dejavnost v najboljšem primeru marginalna (na primer prodaja razglednic s fotografsko upodobitvijo stavbe) in je verjetno nihče niti ne izkorišča. Po presoji so lahko ali pa ne izvzeta druga umetniška dela, kot so skulpture - moj predlog se nanaša predvsem na stavbe.


Ključne besede: svoboda panorame, arhitektura, zakon o avtorskih in sorodnih pravicah

'Svoboda panorame'

V imenu uporabnikov, ki gradimo prosto spletno enciklopedijo Wikipedijo, predlagam popravek oz. dopolnitev 55. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP) z namenom uvedbe principa, ki ga v angleško govorečem svetu poznajo kot "Freedom of Panorama" (dobesedno "svoboda panorame").

Člen v veljavni obliki prepoveduje fotografsko reprodukcijo arhitekturnih in drugih umetniških del, ki stojijo na splošno dostopnih krajih, če se reprodukcija vrši za doseganje gospodarske koristi. Wikipedisti ustvarjamo zbirko gradiva, ki je prosto dostopen vsakomur, v vsak (tudi komercialni) namen, in ima tudi vlogo promocije Slovenije v tujini - Wikipedija je namreč ena najbolj obiskanih spletnih strani na svetu. Pravila ne dopuščajo nalaganje gradiva, ki ne nudi svobode uporabe v vsak namen, zato zakon posredno preprečuje predstavljanje arhitekturnih del, ki so avtorsko še zaščitena (avtorske pravice potečejo 70 let po smrti avtorja), kamor med drugim sodijo vsa Plečnikova dela, Šubičev nebotičnik in številne druge zgradbe. Člen je tudi sicer neživljenjski, saj po dobesedni razlagi prepoveduje prikazovanje omenjenih arhitekturnih del v vseh komercialnih medijih, kamor sodijo tudi časopisne in televizijske novice, filmski prizori, gradiva za turistično promocijo kraja, arhitekturni vodniki v knjižni obliki itd., če ustvarjalec nima izrecnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic vseh stavb, ki so v delu predstavljene. To je v najboljšem primeru skrajno nepraktično, v praksi pa preprečuje z zakonom skladno objavo.

Natančno besedilo spremembe zakona prepuščam zakonodajalcu, predlagam pa izvzetje arhitekturnih del iz zadnje omejitve 2. odstavka 55. člena ZASP. Prepoved bi torej še vedno veljala za izvršitev dela v tridimenzionalni obliki ali za isti namen kot prvotno delo, ne pa več za doseganje vsakršne gospodarske koristi. Podobno ureditev poznajo zakonodaje številnih razvitih držav, med njimi Nemčije (bundesrecht.juris.de/urhg/__59.html), Kanade (laws-lois.justice.gc.ca/PDF/C-42.pdf - člen 32.2), Irske (www.irishstatutebook.ie/2000/en/act/pub/0028/sec0093.html), Švice (www.admin.ch/ch/d/sr/231_1/a27.html) in ZDA (www.copyright.gov/title17/92chap1.html#120).

Menim, da odvzem ekskluzivne pravice imetnikom avtorskih pravic stavb do gospodarskega koriščenja njihovih fotografskih ali video reprodukcij, ne bi pomembno vplivala na njihov finančni položaj, saj je takšna dejavnost v najboljšem primeru marginalna (na primer prodaja razglednic s fotografsko upodobitvijo stavbe) in je verjetno nihče niti ne izkorišča. Po presoji so lahko ali pa ne izvzeta druga umetniška dela, kot so skulpture - moj predlog se nanaša predvsem na stavbe.


Ključne besede: svoboda panorame, arhitektura, zakon o avtorskih in sorodnih pravicah