Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


študentsko delo
 
Izbrisan Uporabnik 03
Ogledov: 4795
Predlog poslan 23.11.2009
Arhivirano
Zadnja sprememba 23.11.2009 19:21:11

  Predlog   Število glasov   Komentarji (12)  
predlog: 1.točka: študente, ki nimajo status vzdrževanega družinskega člana in delajo čez celo študijsko leto se v pravicah in dolžnostih izenači z zaposlenimi ljudmi 2. točka: študente, dijake s statusom vzdrževanega družinskega člana se dopušča delo čez študijsko, šolsko leto le ob vikendih, praznikih in šolskih počitnicah ter v poletnih mesecih 3. točka: status vzdrževanega/nevzdrževanega družinskega člana se jasneje definira (omejitve, pravice in dolžnosti, leta) 4. točka: inšekcijsko službo se posebej aktivira za izvajanje nadzora nad izdajanjem študentskih napotnic. V primeru kršitve je prav, da plačata globo tako študent, na katerega je bila napotnica izdana, kakor študentski servis, ker ni opravljal nadzora. Kot možen strožji ukrep prepoved izvajanja dela za pol leta za študenta. 5. točka: izrednim študentom se omeji število dovoljenih delovnih ur na mesec. 6. točka: za delodajalce se določi število dovoljenih študentov v času poletne sezone, praznikih in vikendih ter v času izven poletne sezone. Za prekoračitev meje je potrebno plačati davek in višji pavšalni prispevek. 7. točka je vprašanje študentom: ali so zaposleni ljudje ali so zgolj študentje s honorarnim delom čez poletje, vikendih in praznikih.
Ključne besede študentsko delo, vzdrževan/nevzdrževan družinski član
Kategorija: Socialne zadeve


Zadnji komentarji:

MMojca | 15.12.2009 | 12:53
Avstrija študentskega dela ne loči od navadne zaposlitve - študentu teče delovna in pokojninska doba, ni konkurenčen "navadnemu delavcu". Tudi zaposlovanje delavca je povezano z veliko manj birokracije. Ker je sistem obdavčevanja za tiste, ki zaslužijo malo ali manj, precej ugoden, študentu konec koncev ne ostane malo denarja, ampak primerljivo veliko. Izkoriščanja države in financiranje dodatne birokratizacije (študentskih servisov) tako avtomatsko ni (oz. je bistveno manj).

Sem proti predlogu, ker se mi osnovi ne zdi smiselno ločevati med načini dela (redno  ali študentsko). Bolj smiselna se mi zdi celotna reorganizacija davkov in ukinitev ločevanja načina dela. Tu in tam bi se lahko kaj naučili od naših severnih sosedov :).
marko.rupercic | 11.12.2009 | 13:53
preprost predlog je, da se uzakoni prepoved delodajalcem, da kot študentsko delo ne more prijaviti rednega delovnega mesta. če obstaja možnost,da neko delovno mesto zasede delavec z (ne)določenim delovnim časom, se tako delo ne bi smelo opravljati preko študentskih napotnic.

sem študent in sem mnenja, da študentski servisi kot taki nebi smeli več obstajat. jasno je, da bi nov zakon bil trn v peti študentskim servisom in študentski organizaciji, ker iz tega pobirajo veliko denarja. v takih primerih je jasno, da njihovo mnenje ni mnenje študentov.

nekje je nekaj zelo narobe, če delodajalec zaposluje preko študentskih napotnic brezposelne, ker je to pač ceneje.
| 09.12.2009 | 10:45
Dokler se ne uredi zadostno število in dovolj visok znesek štipendij, tako dolgo proti predlogu, ko pa bo vsem omogočen normalen študij, takrat se pa lahk študentsko delo povsem ukine!
SlavkoM | 05.12.2009 | 00:47
Študentsko delo naj se ne ukine, ampak omeji in ustrezno ovrednoti. Na ta način ostanejo vse koristi, izginejo pa vse slabosti. Za študentsko delo ne potrebujemo študentskih servisov, to lahko dela zavod za zaposlovanje ali pa delodajalci sami. Študent s statusom ima toliko ostalih pravic in ugodnosti, da ne potrebuje še neomejenega dela pod pogoji nelojalne konkurence. Sam bi predlagal, da se njihovo delo omeji na 3 mesece letno, za delo naj sklenejo pogodbo za določen čas, plačujejo se naj vsi prispevki, delo se jim šteje v delovno dobo, dohodnina pa je lahko nekoliko nižja. Potreba po študentih bo še vedno ostala, saj za dela za tako kratek čas, ki ne zahtevajo uvajanja, kadri z zavoda nimajo veliko interesa. Ob tem naj se tudi omeji zaposlovanje za določen čas, saj obstajajo podjetja, ki imajo praktično vse zaposlene za določen čas. Samo državo lahko prepričajo, da imajo konstatno nepričakovane potrebe, ker nihče drug ni tako neumen. 
Sicer pa študenti naj študirajo, delajo pa naj v času počitnic ali krajši čas med letom. Študij morajo v glavnem financirati starši, to je njihova dolžnost, ne pa štipendije ali študentsko delo, to naj bo le dodatna pomoč.
Izbrisan Uporabnik 03 | 27.11.2009 | 16:11
pred kratkim (teden ali dva) je en študent na enem izmed rednih visokošolskih študijskih programov javno (pred profesorjem in ostalimi študenti) in uradno (navedel je tudi za kolikšno ceno) PRIZNAL, da ima status študenta le zaradi študentskega dela!!!!
pazite se države | 25.11.2009 | 14:12
- V razvitih državah EU dela po raziskavah od 48% do 74% študentov. V Sloveniji 68%. V vseh državah ta delež narašča. 
- samo države, ki imajo visok % in dovolj visoke socialne transferje študentom ( štipendije, pomoči,...) si lahko dovolijo omejevati študentom delo. V Sloveniji prejema štipendijo samo 1/4 študentov v višino cca 150 EUR mesečno. 
- V tujini študentsko delo posredujejo kadrovske agencije, v sloveniji tudi, le da se jim pri nas reče študentski servisi. Vsi pa so navadna podjetja s koncesijo države za posredovanje dela.
- Študentskega dela v Sloveniji je cca 3% glede na trg rednih zaposlitev, katerega je 97%. Trg rednega dela v Sloveniji je izjemno rigiden, tog in najbolj obdavčen v EU. To anomalijo poskuša država in delodajalci kompenzirati s študentskim delom. Država je 15x večji delodajalec kot naslednji največji delodajalec študentov v Sloveniji.
- Plačilna disciplina v Sloveniji je katastrofalna v primerjavi z razvitimi EU držacvami. To anomalijo, ki jo država že 19 let ne zna uredit, pri študentskem delu rešujejo študentski servisi, ker zalagajo zaslužke študentom in tako skrajšujejo sramotno dolge plačilne roke. Plačilni rok države je 45 dni, v gospodarstvu pa še mnogo več.
- Slovenska sodišča delujejo počasi in neučinkovito v primerjavi z razvitimi državami EU. To anomalijo države odpravljajo študentski servisi pri študentskem delu, tako da izterjujejo delodajalce in zaslužek študentu izterjajo hitro in z razumnimi stroški.

Inšpektorat za delo je v letu 2008 odkril 3 kršitve pri študentskem delu. Je nekaj narobe z nadzorom države - inšpektoratom, ali kršitev dejansko ni več veliko? 
nande | 25.11.2009 | 11:19
Sem za resnejšo sankcioniranje kršiteljev posojanja napotnic (višje kazni za delodajalca in študenta). To pomeni višje kazni in več pristojnosti za nadzorne organe (inšepktorji).
Nisem pa za ukinitev študentskega dela, saj država v zameno nima kaj ponuditi.
Če bi država lahko veliki večini študentov ponudila dostojno štipendijo (350-450€), potem bi lahko od študentov res lahko zahtevali naj samo študirajo. Dokler pa tega ni, je treba šolajoči se populaciji omogočiti preživljanje z delom, sicer bo vse breme stroškov padlo na starše, ki pa dodatnih 400€/mesec svojim otrokom(dijakom in študentom) ne morejo dati.
Glede na vso togost in zbirokratiziranost oblik zaposlovanja, je študentsko delo edina fleksibilna oblika zaposlovanja v SLO. Če nekoga le stežka odpustiš, ga tudi ne boš zlahka zaposlil.
Lepo je biti mlad | 24.11.2009 | 17:14
Zanimiv pogled, potrebno bi bilo preveriti, koliko študentov je/ni vzdrževanih družinskih članov in na podlagi rezultata razvijati idejo.
Študentsko delo bi bilo dobro nakako omejiti, samo omejitve o katerih se govori sedaj so preredikalne in ne bi imele želenih učinkov. 
Dejstva: 
- največji uporabnik študentskega dela je država. Daleč daleč največji,
- podjetja, ki se izpostavljajo (npr Mercator oz ostali trgovci). V njihovi strukturi je študentskega dela relativno malo (cc 2%) glede na ostale zaposlene. So pa študentje seveda vidni za blagajnami, ker delajo v konicah, takrat ko smo v trgovinah. V urah, ko ni konice jih je težko opaziti. Ttrgovski center, odprt 14ur/dan in več konic dnevno ima najbrž kar nekaj pri tem,
- zlorabe bi najlažje zmanjšali z delno podražitvijo študentskega dela, delno pocenitvijo ostalih oblik dela, ter z dohodninsko politiko (plačilo dohodnine nad dolečenim zneskom, nižjim kot je sedaj),
-omejiti študentsko delo, podobno kot se sedaj odvaja akontacija dohodnine (če zaslužek presega določen znesek; 400 EUR) in po določenem času (6 let od prvega vpisa na fakulteto).,
-velika večina študentov dela predvsem zaradidenarja, ker enostavno morajo. Ni nujno, da je v igri zgolj eksistenca, lahko da si na ta način zagotavljajo dostojnejše življenje, kar ni prav nič narobe!

S časovno omejitvijo (v letih) in dohodninsko bi imeli jasna pravila igre znane vnaprej in nobenega interesa študentov, da bi "vlekli" status, ker bi po recimo 6 letih (to je leto manj kot sedaj traja povprečen študij) ne imeli več pravice delati na ta način. Učinkovito in enostavno izvedljivo.

Zavedati se moramo, da je študentsko delo velika pomoč mladim v boju proti klientializmu. V zdajšnjih razmerah imajo mladi možnost spoznati več različnih delodajalcev in si ustvariti svoje kontakte, tudi delodajalci lahko pri obstoječem načinu "kadrirajo" iz "bazena" vseh študentov, ki si želijo/rabijo delati, ne samo med svojimi znanci in sorodniki in da na ta način pogosto dobijo bolj optimalen kader, kot bi ga sicer.
Izbrisan Uporabnik 03 | 24.11.2009 | 14:16
to je drastičen primer, menim ,da je potrebno najti vmesno rešitev - ni prav, da imajo študentje preveč pravic, kakor ni prav, da jih imajo premalo in enako velja za študentsko delo. Kratko malo se ga že izkorišča in izgublja svoj pomen. 
Izbrisan Uporabnik 03 | 24.11.2009 | 14:15
Ni vse črno-belo. 

Lahko da to velja za 1/3, 2/3 ali več študentov. MArsikdo dela v tujini, ker je v Sloveniji težko delati:

- plače so zelo nizke v primerjavi z evropskimi (trgovci v trgovinah z živili imajo borih 6oo eur plače)
- s.p. ne dobivajo rednih plačil (pogosto moraš čakati tudi nekaj mesecev za plačilo) davke pa je potrebno plačati, bilanca stanja se na davčni ažurira relativno počasi
- v sloveniji, zaradi "pojava osebnih vezi" se mladi diplomantje težko sploh zaposlijo, pridejo do delovnih mest, ki so primerne za njihove izobrazbe ali so celo podrejeni nekomu z nižjo izobrazbo le zaradi koriščenja osebnih vezi
- v Sloveniji se ne najde dela za nekatere humanistične in družboslovne smeri, ker slovenije v to preprosto ne vlaga. 
- deficitarni poklici so pogosto sicer zanimivi poklici, vendar zaradi zelo podpovprečno nizke plače, diskriminacije, poniževanj mladi tja ne gredo delati
- podjetja ne zaposlujejo ljudi, ker so študentje razmeroma poceni delovna sila (plača neto in konec)
Roman Marguč | 24.11.2009 | 12:35 Prikaži
Študentovsko delo bi bilo potrebno nujno in takoj ukiniti. Študentom pa predlagam, da se redno zaposlijo in nato ob delu študirajo. Tisti, ki imajo res interes doštudirati in nimajo finančnih možnosti bo to na ta način lažje uspelo. Je veliko primerov, ki so tako prišli do izobrazbe in istočasno pridobili veliko delovnih izkušenj. Danes je takih vse manj.

Ko bo pa država bogatejša pa bi bilo nujno študentom zagotoviti brezplačni študij, jim kriti vse stroške šolanja in jaz bi jim še žepnino dal. Vendar pa bi morali po študiju določeno dobo delati v naši državi, ne pa da odhajajo delat v tujino, ker je tam boljši zaslužek. S problemi gospodarstva se pa politika afne gunca namesto, da bi se šolani strokovnjaki.
In mi živimo v tem začaranem krogu.
Izbrisan Uporabnik 03 | 24.11.2009 | 09:23
OBRAZLOZITEV:

Študentsko delo ne sme biti ukinjeno, saj predstavlja za večino študentov vir in možnost študija (poleg štipendije, ki je za plačevanj najemnine in stroškov prreveč nizka) ter možnost pridobitve delovnih izkušenj na različnih področjih ali celo redno zaposlitev.

Kljub vsemu omejitve morajo obstajati, saj 2/3 študentov to možnost zlorablja (naj naštejem nekaj najbolj očitnih) - ne obiskujejo predavanj, ne opravljajo rednih študijskih/šolskih obveznosti, opravljajo 2-3 različna dela hkrati zaradi čemur se ne posvečajo študiju/šoli, problematika izposojanja napotnic, zaradi študentov se ne zaposljuje ljudi z zavoda za zaposlovanje, podalšujejo dobo študija med drugim tudi zaradi študentskega dela itn.