2. 8. 2011
Odziv Ministrstva za gospodarstvo
Vlada RS je na svoji 136. redni seji, dne 26. maja 2011 zavrnila podoben predlog, kot je vaš. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Alojzem Posedelom, je prav tako zajemal ukinitev obveznega članstva v OZS. Predlagana ureditev pa je reševala problematiko zgolj v omejenem obsegu, zato bi takšno spreminjanje zakona povzročilo vrsto nejasnosti in odprtih vprašanj.
Trenutno veljavni Obrtni zakon vsebuje namreč vrsto določb, ki opredeljujejo delo Obrtne zbornice ter so izpeljane iz načela obveznega članstva. V kolikor bi se obvezno članstvo ukinilo bi bilo potrebno pristopiti k celotni prenovi Obrtnega zakona in ne le parcialno spremeniti posameznih členov, saj lahko navedeno privede do nekonsistentnih rešitev.
Glede vašega komentarja o omejevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin vam sporočamo, da je o tej materiji že odločalo Ustavno sodišče RS. 20. Člen Splošne deklaracije človekovih pravic je v naš pravni red prenesen v določbe Ustave RS. Po določbi drugega odstavka 42. člena Ustave je vsakomur zagotovljeno, da se zaradi izražanja in uresničevanja skupnih interesov povezuje s podobno mislečimi v obliko (združenje), ki naj predstavlja to povezano skupino ljudi. Ustavno sodišče je že presojalo, ali zakonsko predpisano obvezno članstvo v določeni obliki združevanja pomeni poseganje v svobodo združevanja iz drugega odstavka 42. člena Ustave (odločba št. U-I-290/96 z dne 11. 6. 1998, Uradni list RS, št. 49/98 in OdlUS, VII,124, odločba št. U-I-305/94 z dne 3. 4. 1997, Uradni list RS, št. 23/97 in OdlUS VI, 44, odločba št. U-I-137/93 z dne 2. 6. 1994, Uradni list RS, št. 42/94 in OdlUS III, 62 ter sklep št. U-I-48/92 z dne 11. 2. 1993, Uradni list RS, št. 12/93 in OdlUS II,15). Sprejelo je stališče, da zbornice oziroma druge oblike združevanja, ki so ustanovljene z zakonom za izvrševanje javnih pooblastil in predvsem zaradi izvrševanja določenih nalog v javnem interesu, ne sodijo med združenja, ki jih varuje 42. člen Ustave. Obvezno članstvo v njih ne posega v pravico prizadetih oseb, da se svobodno združujejo, ki je na splošno zagotovljena v drugem odstavku 42. člena Ustave, za gospodarske subjekte pa izhaja tudi iz določbe prvega odstavka 74. člena Ustave, po kateri je gospodarska pobuda svobodna.
V Sloveniji sicer deluje približno 40 zbornic, pri čemer je članstvo v nekaterih prostovoljno (npr. Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije), v drugih pa obvezno (npr. OZS, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije), kar vnaša določeno stopnjo zmede v naš gospodarski prostor, zato je prenove potreben zbornični sistem kot celota.
Vlada RS sicer razume namen vašega predloga, vendar pa se hkrati zaveda kompleksnosti in zahtevnosti omenjene problematike. Vlada RS se je odločila, da je potreben celovit pristop k ureditvi zborničnega sistema v Sloveniji. V ta namen je Vlada RS že pričela s potrebnimi analizami za celovito preučitev zborničnega sistema. Šele na podlagi rezultatov analiz in pridobljenih strokovnih mnenj bo lahko Vlada RS oblikovala sistematične rešitve, ki bodo celovito reševale omenjeno problematiko.