Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Pokojninska reforma
 
Marko Corn
Ogledov: 4098
Predlog poslan 06.04.2011
Arhivirano
Zadnja sprememba 14.04.2011 16:14:44

  Predlog   Število glasov   Komentarji (11)   Popravki predloga  

Pozdravljeni

Predlog pokojninske reforme

Pokojnina? Kaj sploh je pokojnina? Čemu pokojnina služi? Sedaj, ko sprejemamo pokojninsko reformo, so to zelo pomembna vprašanja na katera moramo iskreno odgovoriti, kajti le z jasno opredelitvijo pokojnine bomo lahko sestavili dober pokojninski sistem.

Po mojem prepričanju je pokojnina vir dohodka za čas, ko človek ne more več opravljati dela zaradi starosti. To pomeni, da ko oseba vstopi v pokoj je dejansko nezmožna opravljati redno delo zaradi fizične ali psihične iztrošenosti.  Če se odločimo za tako strog pogoj upokojitve potem se ne bi dogajalo to kar se dogaja v sedanjem sistemu, primer ko sveži upokojenci, ki so opravljali predvsem fizična dela še veselo smučajo,  tečejo maratone in podobne aktivnosti, ki nakazujejo, da je oseba dejansko še vedno sposobna delati.

Če postavimo čas upokojitve osebe glede na njegovo sposobnost dela je potrebno to urediti v nek sistem, ki bo to pravično zagotavljal.  Sistem lahko razdelimo v tri stopnje, ki zagotavljajo pravičnost in stabilnost pokojninske blagajne.

Prva stopnja sistema deluje že na samem delovnem mestu posameznika. To pomeni, da morajo delovna mesta omogočati posamezniku, da si bo želel delati dalj časa in bo res zapustil delovno mesto, ko ne bo več sposoben delati. Če bi bila delovna mesta res tako dobra bi si posamezniki želeli ostati dalj časa in pokojninski sitem bi deloval odlično. Ker pa vsi vemo, da se to ne bo zgodilo ne na strani delodajalcev ne na strani ljudi (vsi si želijo čim prej v pokoj) je potrebno uvesti drugo stopnjo sistema.

Druga stopnja sistema izračunava t.i. faktor iztrošenosti posameznega delavca. Faktor iztrošenosti je neka številska vrednost, ki predstavlja sposobnost delavca za delo. Izračunava se na podlagi delovne dobe, tipa delovnega mesta (za težje delavno mesto višji faktor), bolniških itd. Nižja kot je vrednost faktorja bolj je delavec sposoben delati in obratno višja kot je njegova vrednost manj je delavec sposoben delati . Ta faktor omogoča razvrstitev delavcev v nek seznam za upokojitev, kjer so na vrhu seznama delavci z najvišjim faktorjem in na dnu delavci z najnižjim. Naslednji korak je odločitev praga upokojitve. Ta prag pa določa tretji del sistema.

Tretji del sistema določa prag upokojitve to pomeni, da določa višino faktorja iztrošenosti , ki ga mora delavec doseči, da se lahko upokoji. Prag upokojitve je spremenljiv, kar omogoča nadzor dotoka upokojencev in s tem omogoča stabilnost pokojninske blagajne. Predlagam določanje tega praga na podlagi razmerja med številom upokojencev in številom delavcev. Včasih je bilo razmerje upokojenci delavci 1:3 to pomeni, da so delali trije delavci za enega upokojenca, medtem, ko je danes razmerje bistveno slabše in ogroža stabilnost pokojninske blagajne. Predpostavimo , da je za stabilnost pokojninske blagajne potrebno razmerje 3:1 to bi pomenilo, da se prag upokojitve prilagaja tako, da je to razmerje zagotovljeno. Če je premalo upokojencev se prag spusti če pa je preveč upokojencev se prag dvigne. Za današnji čas to definitivno pomeni dvig praga saj je razmerje slabo in ogroža pokojninsko blagajno.

Višina pokojine bi se določala relativno. Vsi prispevki, ki jih mesečno vplačuje trenutna generacija zaposlenih bi predstavljali neko količino denarja, ki jo je potrebno vsak mesec razdeliti med upokojence. Denar bi se razdelil med upokojnece na sledeči način. Vsak upokojenec, ki je vplačeval prispevke v svojem delovnem obdobju je s tem vplačal določeno količno denarja. Ko seštejmo vse te prispevke od vseh upokojencev lahko določimo kolikšen delež predstavljajo prispevki enega upokojnca glede na celotno maso vplačanih prispevkov. To razmerje bi nato določalo kolikšen delež denarja, ki ga vplačujejo zaposleni s svojimi prispevki, dobi posamezen upokojenec. Če se gremo socilano državo lahko določimo minimalno pokojnino vso razliko, ki nastane pa proporcionalno pokrijejo upokojneci z višjo pokojnino od minimalne. Ker bi bilo razmerje upokojenci delavci enako in ker je dotok denarja odvisen od trenutnih plač delavcev bi bile pokojnine že avtomatsko usklajene z rastjo plač. Sistem je zelo stabilen saj je odvisen od trenutnih gospodarskih razmer kar pomeni, da če gre gospodarstvu slabo gre vsem slabše in obratno kadar gospodarstvo cveti se to pozna vsem v denarnici.

Predlog je samo osnutek vendar sem po mojem mnenju podal predlog, ki v osnovi zagotavlja stabilnost pokojninske blagajne saj omogoča reguliranje števila upokojencev, kar je v današnjem času izrednega pomena saj se gospodarske razmere hitro spreminjajo. S pravično določitvijo faktorja iztrošenosti pa zagotavlja tudi pravično upokojevanje. 

LP Marko


Ključne besede Pokojnina, faktor iztrošenosti
Kategorija: Davki in finance


Zadnji komentarji:

darko22 | 23.04.2011 | 23:10
Preldagatelj je spregledal oceno tveganja.  Ta ocena bi se morala narediti strokovno. Pri tem bi morala sodelovati medicina dela.  Vendar tukaj se pojavi problem, kateremu se reče konflikt interesov in prikrivanje dejanskega stanja.

TAko bi morala biti delovna mesta strokovno ocenjena in  obremenitve ter škodljivi vplivi na delovnem mestu ocenjeni.  Dogaja pa se, da se delovna mesta ocenijo in napišejo od oka in takšne podatke ima podjetje samo za inšpekcijo dela.

Že sam pisec predloga je najverjetneje spregledal  to dejstvo.  TAko bi na točki ocenili vsa delovna mesta in jih  razporedili v kategorije. 

ŽAl pa nekateri upokojenci, ki so delali v pisarnah imajo še energije za več kot 10 let dela tdi fizičnega.  

Za pokojninsko varčevanje pa takoj uvesti račune, ki se bodo evidetirai na osebo oziroma zavarovanca. TAko bo vsak vedel koliko je privarčeval.  Sedaj pa se gremo neko lažno solidarnost, kjer upokojenci žalijo mlade generacije, da so lenuhi, kar pa ni na mestu. Samo poglejmo malo izjave in kaj se dogaja.

Tukaj je  že sedanja pokojninska zakonodaja  vredu sami izpiliti in dovršiti jo je potrebno od  30 do 110 člena.

Pokojninska reforma

Pozdravljeni

Predlog pokojninske reforme

Pokojnina? Kaj sploh je pokojnina? Čemu pokojnina služi? Sedaj, ko sprejemamo pokojninsko reformo, so to zelo pomembna vprašanja na katera moramo iskreno odgovoriti, kajti le z jasno opredelitvijo pokojnine bomo lahko sestavili dober pokojninski sistem.

Po mojem prepričanju je pokojnina vir dohodka za čas, ko človek ne more več opravljati dela zaradi starosti. To pomeni, da ko oseba vstopi v pokoj je dejansko nezmožna opravljati redno delo.  Če se odločimo za tako strog pogoj upokojitve potem se ne bi dogajalo to kar se dogaja v sedanjem sistemu, da sveži upokojenci  še veselo smučajo,  tečejo maratone in podobne aktivnosti, ki nakazujejo, da je oseba dejansko še vedno sposobna delati.

Če postavimo čas upokojitve osebe glede na njegovo sposobnost dela je potrebno to urediti v nek sistem, ki bo to pravično zagotavljal.  Sistem lahko razdelimo v tri stopnje, ki zagotavljajo pravičnost in stabilnost pokojninske blagajne.

Prva stopnja sistema deluje že na samem delovnem mestu posameznika. To pomeni, da morajo delovna mesta omogočati posamezniku, da si bo želel delati dalj časa in bo res zapustil delovno mesto, ko ne bo več sposoben delati. Če bi bila delovna mesta res tako dobra bi si posamezniki želeli ostati dalj časa in pokojninski sitem bi deloval odlično. Ker pa vsi vemo, da se to ne bo zgodilo ne na strani delodajalcev ne na strani ljudi (vsi si želijo čim prej v pokoj) je potrebno uvesti drugo stopnjo sistema.

Druga stopnja sistema izračunava t.i. faktor iztrošenosti posameznega delavca. Faktor iztrošenosti je neka številska vrednost, ki predstavlja sposobnost delavca za delo. Izračunava se na podlagi delovne dobe, tipa delovnega mesta (za težje delavno mesto višji faktor), bolniških itd. Nižja kot je vrednost faktorja bolj je delavec sposoben delati in obratno višja kot je njegova vrednost manj je delavec sposoben delati . Ta faktor omogoča razvrstitev delavcev v nek seznam za upokojitev, kjer so na vrhu seznama delavci z najvišjim faktorjem in na dnu delavci z najnižjim. Naslednji korak je odločitev praga upokojitve. Ta prag pa določa tretji del sistema.

Tretji del sistema določa prag upokojitve to pomeni, da določa višino faktorja iztrošenosti , ki ga mora delavec doseči, da se lahko upokoji. Prag upokojitve je spremenljiv, kar omogoča nadzor dotoka upokojencev in s tem omogoča stabilnost pokojninske blagajne. Predlagam določanje tega praga na podlagi razmerja med številom upokojencev in številom delavcev. Včasih je bilo razmerje upokojenci delavci 1:3 to pomeni, da so delali trije delavci za enega upokojenca, medtem, ko je danes razmerje bistveno slabše in ogroža stabilnost pokojninske blagajne. Predpostavimo , da je za stabilnost pokojninske blagajne potrebno razmerje 3:1 to bi pomenilo, da se prag upokojitve prilagaja tako, da je to razmerje zagotovljeno. Če je premalo upokojencev se prag spusti če pa je preveč upokojencev se prag dvigne. Za današnji čas to definitivno pomeni dvig praga saj je razmerje slabo in ogroža pokojninsko blagajno.

Višina pokojnin bi bila določena glede na pritok denarja v pokojninsko blagajno. Ker bi bilo razmerje upokojenci delavci enako in ker je dotok denarja odvisen od trenutnih plač delavcev bi bile pokojnine že avtomatsko usklajene z rastjo plač.

Predlog je samo osnutek vendar sem po mojem mnenju podal predlog, ki v osnovi zagotavlja stabilnost pokojninske blagajne saj omogoča reguliranje števila upokojencev, kar je v današnjem času izrednega pomena saj se gospodarske razmere hitro spreminjajo. S pravično določitvijo faktorja iztrošenosti pa zagotavlja tudi pravično upokojevanje. 

LP Marko


Ključne besede: Pokojnina, faktor iztrošenosti

Pokojninska reforma

Pozdravljeni

Predlog pokojninske reforme

Pokojnina? Kaj sploh je pokojnina? Čemu pokojnina služi? Sedaj, ko sprejemamo pokojninsko reformo, so to zelo pomembna vprašanja na katera moramo iskreno odgovoriti, kajti le z jasno opredelitvijo pokojnine bomo lahko sestavili dober pokojninski sistem.

Po mojem prepričanju je pokojnina vir dohodka za čas, ko človek ne more več opravljati dela zaradi starosti. To pomeni, da ko oseba vstopi v pokoj je dejansko nezmožna opravljati redno delo zaradi fizične ali psihične iztrošenosti.  Če se odločimo za tako strog pogoj upokojitve potem se ne bi dogajalo to kar se dogaja v sedanjem sistemu, primer ko sveži upokojenci, ki so opravljali predvsem fizična dela še veselo smučajo,  tečejo maratone in podobne aktivnosti, ki nakazujejo, da je oseba dejansko še vedno sposobna delati.

Če postavimo čas upokojitve osebe glede na njegovo sposobnost dela je potrebno to urediti v nek sistem, ki bo to pravično zagotavljal.  Sistem lahko razdelimo v tri stopnje, ki zagotavljajo pravičnost in stabilnost pokojninske blagajne.

Prva stopnja sistema deluje že na samem delovnem mestu posameznika. To pomeni, da morajo delovna mesta omogočati posamezniku, da si bo želel delati dalj časa in bo res zapustil delovno mesto, ko ne bo več sposoben delati. Če bi bila delovna mesta res tako dobra bi si posamezniki želeli ostati dalj časa in pokojninski sitem bi deloval odlično. Ker pa vsi vemo, da se to ne bo zgodilo ne na strani delodajalcev ne na strani ljudi (vsi si želijo čim prej v pokoj) je potrebno uvesti drugo stopnjo sistema.

Druga stopnja sistema izračunava t.i. faktor iztrošenosti posameznega delavca. Faktor iztrošenosti je neka številska vrednost, ki predstavlja sposobnost delavca za delo. Izračunava se na podlagi delovne dobe, tipa delovnega mesta (za težje delavno mesto višji faktor), bolniških itd. Nižja kot je vrednost faktorja bolj je delavec sposoben delati in obratno višja kot je njegova vrednost manj je delavec sposoben delati . Ta faktor omogoča razvrstitev delavcev v nek seznam za upokojitev, kjer so na vrhu seznama delavci z najvišjim faktorjem in na dnu delavci z najnižjim. Naslednji korak je odločitev praga upokojitve. Ta prag pa določa tretji del sistema.

Tretji del sistema določa prag upokojitve to pomeni, da določa višino faktorja iztrošenosti , ki ga mora delavec doseči, da se lahko upokoji. Prag upokojitve je spremenljiv, kar omogoča nadzor dotoka upokojencev in s tem omogoča stabilnost pokojninske blagajne. Predlagam določanje tega praga na podlagi razmerja med številom upokojencev in številom delavcev. Včasih je bilo razmerje upokojenci delavci 1:3 to pomeni, da so delali trije delavci za enega upokojenca, medtem, ko je danes razmerje bistveno slabše in ogroža stabilnost pokojninske blagajne. Predpostavimo , da je za stabilnost pokojninske blagajne potrebno razmerje 3:1 to bi pomenilo, da se prag upokojitve prilagaja tako, da je to razmerje zagotovljeno. Če je premalo upokojencev se prag spusti če pa je preveč upokojencev se prag dvigne. Za današnji čas to definitivno pomeni dvig praga saj je razmerje slabo in ogroža pokojninsko blagajno.

Višina pokojine bi se določala relativno. Vsi prispevki, ki jih mesečno vplačuje trenutna generacija zaposlenih bi predstavljali neko količino denarja, ki jo je potrebno vsak mesec razdeliti med upokojence. Denar bi se razdelil med upokojnece na sledeči način. Vsak upokojenec, ki je vplačeval prispevke v svojem delovnem obdobju je s tem vplačal določeno količno denarja. Ko seštejmo vse te prispevke od vseh upokojencev lahko določimo kolikšen delež predstavljajo prispevki enega upokojnca glede na celotno maso vplačanih prispevkov. To razmerje bi nato določalo kolikšen delež denarja, ki ga vplačujejo zaposleni s svojimi prispevki, dobi posamezen upokojenec. Če se gremo socilano državo lahko določimo minimalno pokojnino vso razliko, ki nastane pa proporcionalno pokrijejo upokojneci z višjo pokojnino od minimalne. Ker bi bilo razmerje upokojenci delavci enako in ker je dotok denarja odvisen od trenutnih plač delavcev bi bile pokojnine že avtomatsko usklajene z rastjo plač. Sistem je zelo stabilen saj je odvisen od trenutnih gospodarskih razmer kar pomeni, da če gre gospodarstvu slabo gre vsem slabše in obratno kadar gospodarstvo cveti se to pozna vsem v denarnici.

 

Če gre gospodarstvu bolje in imajo zaposleni višje plače potem je ta količnina denarja večja in obratno.  

Predlog je samo osnutek vendar sem po mojem mnenju podal predlog, ki v osnovi zagotavlja stabilnost pokojninske blagajne saj omogoča reguliranje števila upokojencev, kar je v današnjem času izrednega pomena saj se gospodarske razmere hitro spreminjajo. S pravično določitvijo faktorja iztrošenosti pa zagotavlja tudi pravično upokojevanje. 

LP Marko


Ključne besede: Pokojnina, faktor iztrošenosti
benF86 | 07.04.2011 | 02:03
Ne morem se odločiti, ali je ta predlog komično ali tragično zanič.

1) Nesposobnost za fizično delo ne more biti pogoj za upokojitev. Intelektualci lahko na enaki osnovi trdimo, da mora biti pogoj za upokojitev nesposobnost za mentalno delo. Skratka, ni objektivno izvedljivo.

2) Druga stopnja sistema je spet neizvedljiva. Faktor iztrošenosti je nemogoče določiti, saj bo npr. pravnik, borzni posrednik ali prevajalec iztrošen na popolnoma drugačen način kot zidar, pleskar ali kuhar. Intelektualne in fizične iztrošenosti pač ne gre primerjati in arbitrarno določati, katera je "hujša".

3) Sicer je moji generaciji že dolgo jasno, da upokojitve v stilu sedanih upokojencev ne bomo nikoli dočakali, niti podrazno pa ne mislim(o) podpirati penzionistov, ki si za časa delovne aktivnosti niso uspeli ustvariti dovolj prihrankov, naložb ipd., da bi lahko preživeli sami. Pijavke proračuna, ki se vse življenje zanašajo na to, da bo nekoč za njih poskrbela država, si ne zaslužijo niti centa. Edino opravičilo je, če so res velik del življenja preživeli v socializmu, kjer je to bilo normalno. Kdorkoli pa je rojen po letu 1960 pa živi v kapitalističnih časih že dovolj dolgo, da si ne bi smel delati utvar.

Ta predlog je spisan z vidika sedanjega ali zelo v kratkem postajajočega penzionista, ki gleda le na svojo lastno rit. Ne vem, od kje vam ideja, da bomo jaz in moja generacija delali toliko dalj časa le zato, ker je vaša generacija zapufala državo in jo postavila na rob bankrota. Tako kot bom moral zase poskrbeti jaz, pa dajte še vi. Saj ste že velik fantek. Če pa v celem, sklepam da v primerjavi z mano relativno dolgem, življenju niste uspeli z denarjem upravljati dovolj dobro, da bi vam sedaj ne bilo treba skrbeti za prihodke po upokojitvi, pa je to vaš problem, ki ga ne poskušajte prelagati na nas.
Matko37 | 07.04.2011 | 08:20
Se popolnoma strinjam! Ampek ne s predlogom, temveč s komentarjem benF86!

Predlog je taka kozlarija, da je še svet ni videl. Ne bi se pa čudil, če bi kaj takega prišlo z našega parlamenta...
Marko Corn | 07.04.2011 | 09:26
Živjo
Moram prav po alinejah odgovorit:
1) Kje piše nesposobnost za fizično delo?
2)Faktor iztrošenosti se da določiti, težko vendar bi se ga dalo (kako pa določajo dolžino dopustov?) pa tudi če ga ne določimo bolj važen je 3ji del sistema. Faktor določa samo vrstni red v čakalnici za pokojnino.
3)Upokojitveni sistem je medgeneracijska pogodba, kjer delavci plačujejo penzioniste, in nato bodo ti delavci prejemali pokojnine od naslednje generacije. In nekje je bilo treba začeti izvajanje tega sistema (robni pogoj), kar pomeni da generacija, ki je prva prejemala pokojnine za tekom svojega delovnega obdobja ni plačevala prispevkov.
4)Hotel sem poudariti, da v današnjem svetu dinamičnega gospodarstva, absolutno določanje pokojninkega praga ni mogoče in je potrebno uvesti relativno metodo, ki bi se uspešno prilagajala novemu svetu.
5)Star sem 25 :)
LP Marko
katja | 07.04.2011 | 22:32
Odloči se, ali smo kapitalistična država, ki se je včasih imenovala kraljevina, ali pa smo socialna država. Tvoj predlog smrdi na tiste čase...Ni vsak človek sposoben poskrbeti zase, ampak zanj mora poskrbeti družba. Pa saj človek vendar ni stroj, ki bi mu lahko menjal vse rezervne dele in ga na novo pognal.
Marko Corn | 07.04.2011 | 23:04
Živjo Katja 

Ne razumem zakaj bi ne bili socialna država po tem predlogu saj faktor iztrošenosti ocenjuje človekovo sposobnost za delo. V kolikor je nekdo nesposoben oz. invaliden ali kaj podobnega ima pač visok faktor kljub temu, da je dosti mlajši. Ta faktor je predmet socialnega dialoga in njegova določitev mora biti premišljna in pravična.

LPM
katja | 07.04.2011 | 23:29
Ukvarjamo se s kratkočasnimi predlogi, predlagati bi se moralo, da se slovenska min. pokojnina zviša toliko, da bo lahko upokojenec živel kot človek!
katja | 07.04.2011 | 23:29
Ukvarjamo se s kratkočasnimi predlogi, predlagati bi se moralo, da se slovenska min. pokojnina zviša toliko, da bo lahko upokojenec živel kot človek!
katja | 07.04.2011 | 23:29
Ukvarjamo se s kratkočasnimi predlogi, predlagati bi se moralo, da se slovenska min. pokojnina zviša toliko, da bo lahko upokojenec živel kot človek!
katja | 07.04.2011 | 23:29
Ukvarjamo se s kratkočasnimi predlogi, predlagati bi se moralo, da se slovenska min. pokojnina zviša toliko, da bo lahko upokojenec živel kot človek!
benF86 | 08.04.2011 | 17:35
1) Če je kot primer aktivnosti upokojencev, ki naj bi pričala o njihovi očitni (ne)sposobnosti za delo, navedena vrsta športnih dejavnosti, menim, da je popolnoma legitimno sklepati, da se govori (tudi/predvsem) o sposobnosti za fizično delo.

2) Ne vem, kako določajo dolžino dopustov, faktorja iztrošenosti pa objektivno ni mogoče določiti, razen če bomo to počeli za vsak poklic, morda celo za vsak poklic v vsakem podjetju posebej. Torej ja, tehnično gledano določitev je mogoča, ni pa realno izvedljiva.

3) Mi, da bomo prejemali pokojnine? Po mojem mnenju je to zelo optimistična trditev. Preden bo naša generacija prilezla do pokojninske starosti, bo spodnja meja za upokojitev premaknjena že krepko nad pričakovano življenjsko dobo vsaj moških, verjetneje pa vseh, upadanje vrednosti denarja pa bo pripeljala do tega, da bomo prejemali kvečjemu žepnino, ne pa pokojnine ... vsaj če se bo vse tako nadaljevalo.

4) Strinjam se, da absolutni pokojninski prag nima nobene realne osnove. Nisem proti spremembi sistema, le predlagani način se mi ne zdi pravilen.

5) Tu pa sem se malo urezal xD Dejansko nisem še slišal nikogar iz svoje generacije, ki bi resnično verjel, da bo nekoč šel v pokoj.

LP,
Ben