Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Uvedba šolnin
 
mtc
Ogledov: 3660
Predlog poslan 14.02.2011
Z odzivom organa 20.04.2011
Zadnja sprememba 14.02.2011 11:27:15

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (8)  

Vladi predlagam, da z namenom optimizacije visokega šolstva uvede sistem t.i. navideznih šolnin.

 

Predlog:

Vsaka fakulteta naj ovrednoti posamezen študijski program. Ob začetku študijskega leta se vsakemu rednemu študentu dodeli navidezni kredit v višini vrednosti študija. Kredit se odplačuje z opravljanjem izpitov. Ker ima vsak študijski program ovrednotene tudi posamezne predmete, je študent že ob vpisu natanko seznanjen s tem, koliko študija ima odplačanega ob posameznem uspešno opravljenem izpitu.

Zaporedje opravljanja izpitov ni pomembno, prav tako se ohrani obstoječe 3 brezplačne roke za opravljanje posameznega izpita. Za študenta je pomembno, da vse izpite opravi v predvidenem času študija v kar je vštet tudi enoletni absolventski staž.

Fakultete se lahko prosto odločijo, ali bodo čas opravljanja izpitov omejile na posamezen semester, letnik, ali na celoten študij. Tako se na zahtevnejših fakultetah, ki za prestop v višji letnik zahtevajo vse izdelane izpite, lahko zgodi, da bo študent začel plačevati zamudne obresti že takoj po končanem šolskem letu v katerem ne bo izdelal vseh izdelanih izpitov, medtem ko na manj zahtevnih fakultetah lahko pride do prvih zamudnih obresti šele po koncu enoletnega absolventskega staža.

V primeru zamujanja z opravljanjem izpitov se študentu odpre kreditni račun, na katerem lahko spremlja stanje svojih dolgov. Dolgovi zapadejo v plačevanje šele ko se dolžnik redno zaposli. Enako velja za tiste, ki študij opustijo. Njihov dolg znaša toliko, kolikor znaša vsota vseh neopravljenih izpitov.

 

Predlog je narejen v nameri, da se končno loči odgovorne študente od neodgovornih in špekulantskih. Prav tako za časa študija finančno stanje študentov ne bo ogroženo, saj se plačevanje začne šele po redni zaposlitvi (malo delo ali študentsko delo ne sodita med redne zaposlitve!). Fakultete je potrebno omejiti le pri vrednotenju študijskih programov, saj se v nobenem primeru ne sme dovoliti, da nedokončan študij ključno vpliva na gmotno stanje študentov.


Ključne besede šolstvo, visoko šolstvo, univerza, šolnina
Kategorija: Šolstvo


Zadnji komentarji:

mtc | 17.02.2011 | 17:43
pravica_ljudem | 16.02.2011 | 17:22: "VSI NISO ZA VSE"

To je vsaj meni povsem jasno. 

Družba, država, predvsem pa gospodarstvo, bi morali delati na tem, da mladim še pred izbiro poklica konkretno predstavijo prednosti in slabosti posameznega poklica. Slišalo se bo grdo, a mlade je možno zlahka zmanipulirati in jim predstaviti določene procese kot zelo zanimive. Dandanes se tej manipulaciji reče poklicno usmerjanje in po mojem mnenju gre delovanje te panoge pri nas v napačno smer.

Kot sem že na začetku omenil, mi je jasno, da vsi niso za vse. Ampak v prvi vrsti je pri mladih pomembno zanimanje, to pa je možno usmeriti tudi s povsem nevsiljivimi in spontanimi metodami. Dandanašnje programske sheme televizijskih programov dobesedno forsirajo zdravniške, pravniške, ekonomske, policijsko-kriminalistične in publicistične dejavnosti in mislim, da veliko mladih podleže temu nevidnemu pritisku, čeprav bi bili v drugih panogah bistveno uspešnejši.

Iz tega vidika dejansko ne želim drugega, kot da se informiranje in predstavitve poklicev medsebojno uravnotežijo.
pravica_ljudem | 23.02.2011 | 08:52
Strinjam se da bi moralo biti predstavljanje poklicev uravnoteženo vendar v smislu da imajo vsi poklici enake  predstavitvene možnosti. Za mladega človeka je zelo težko ugotoviti kaj ga bo veselilo. Več bi morali narediti v tej smeri in morda dati kako možnost več za prepis če ti na prejšni fakulteti ne bi uspelo. V tem primeru se ti odvzame pravica do študentskega dela pa je stvar rešena. Televizijskih hiš ne bomo mogli prisilit k temu kaj naj predvajajo.

Vseeno pa mislim, da tvoja ocena da bi bilo smiselno nevsiljivo zmanipulirati mlade ne pada na plodna tla. Želiš torej da se spustimo na raven televizijskih hiš in zmanipuliramo mlade da se odločijo za poklice ki se jih največ rabi? Raje bi videl konkretne rešitve za vse vrste ljudi ne samo za tiste ki so naravoslovno podkovani. Če imaš v sebi družboslovje se lahko cel lajf mučiš s naravoslovnim znanjem..ja mogoče ti bo uspelo dohajat ampak ne bo pa to poklic s katerim bi dihal in živel.

Vprašaj se koliko ljudi dela ker mora in se jim to delo v sebi upira? Koliko ljudi dela dejansko tisto kar hoče? Pomoje bogo malo: tisti ki delajo nekaj ker jih veseli ali vsaj zanima so veliko bolj pripravljeni delati in imajo veliko bolj smiselno in večjo samoinciativno delavnost. Rešitve še vedno ne vidim; vsekakor sem pa prepričan da imajo v vladi svetovalci ravno zato tako velike plače da jo najdejo. Zato pa jih plačujemo vsi državljani tako zelo mastno.
mtc | 23.02.2011 | 13:08
Prepisi so omogočeni in jaz sam ne poznam težavnih primerov s tega vidika.

Glede "manipulacije" je bila zadeva z moje strani rečena bistveno bolj grobo, kot je bila mišljena. Kot sem dejal (in menim, da se v tem celo strinjava), smo v primeru predstavitve posameznih poklicev, priča neenakosti.

Naj predstavim svoj pogled: 
Izbira poklica je tako kompleksen proces, da ga ni možno peljati po nekih predpisanih tirnicah. Vsekakor pa je možno določeno panogo približati javnosti z rednim plasiranjem novic in zanimivosti. Meni je jasno, da se nekega zanimanja ne da čez noč povečati in da samo z reklamiranjem ne bomo kar naenkrat pridobili 20% več naravoslovnega kadra. Pomembno pa je, da se z rednim pojavljanjem uspešnih naravnoslovno usmerjenih kadrov, ki znajo na poljuden način predstaviti svoje delo, ljudi pouči o naravoslovnih opcijah. Moje opažanje je, da ima veliko ljudi naravoslovno stroko prevečkrat za bavbav. 

Zelo zanimiva debata bi se znala razviti iz vprašanja, kaj sploh kdo želi delat. Sam poznam množico ljudi, ki bi brez težav ždela cele dneve. In po pravici povedano, bi bilo mogoče smiselno razmisliti o varianti, ki sem jo podal v enem drugem komentarju - torej da se za tiste, ki bodo to želeli, uvede status "indijanca", pri čemer se vsakemu zagotovi prosto gibanje (brezplačno uporabo javnega prevoza), dnevno količino potrebne hrane, nobenemu ne pripada posest kakršnekoli nepremičnine ali premičnine, prav tako pa ne uporabljajo denarja, temveč samo pokažejo izkaznico, s katero dokazujejo svoj status. Nastanitve bi bile zasnovane v obliki komun v mestih, ali kampov v naravi. Recimo, da tu zaenkrat potegnem črto, preden me zanese v podrobnosti.


Raje bi videl, če bi šli naslednji komentarji v smeri predloga, ki sem ga v osnovi podal.
DarjanG | 16.02.2011 | 07:40
 
Predlog je dober. Kar se tiče vrednotenja, so večina programov že ovrednoteni, ker imajo izredni program, ki pa je plačan že takoj (ali sproti v obrokih), ki pa ne sme vplivati na enak režim kot predlog, saj imajo izredni študenti, kot že omenjeno študij plačan že v startu.
Katrin | 14.02.2011 | 18:26
Ne strinjam se s predlogom predvsem zato, ker je stvar bolj kompleksna kot samo razmejevanje na slabe in dobre študente.

V Sloveniji fakultete opravljajo pomembno socialno korekcijsko funkcijo - študentje podaljšujejo svoje šolanje, ker na trgu dela ne dobijo službe, kaj šele zaposlitev za nedoločen čas. Če bomo maso ljudi pripravili do tega, da bo kar naenkrat po hitrem postopku izstopila iz šolanja, je treba za to maso ljudi pripraviti službe.
S tem se seveda ne strinjam, samo pravim, da je problem malo boj obsežen.
mtc | 16.02.2011 | 09:04
Kompleksnost problematike je izredna in tega se popolnoma zavedam. Ampak žal se ne morem strinjati s tem, da fakultete opravljajo socialno korekcijsko funkcijo. To je zgrešeno, saj tak "korektiv" deluje po logiki "pa naj bo vsaj študent, če že dela ne more dobit". Za take primerke bi bilo bolje, če se uvede status indijanca. Nobenih prihodkov, nobenih odhodkov, vsakemu svoj "vigvam" in 20 kvadratov vrta, potem pa se znajdi. 

Prav tako socialni korektiv ni in ne more biti funkcija fakultet. Lahko je kratkoročna posledica, ne pa stalno prisoten faktor, ki ga je nujno treba upoštevati, če želiš poseči v ureditev šolstva.

Slovensko visokošolstvo je zabredlo v smer, ki dolgoročno pomeni razvrednotenje višjih izobrazb, predvsem družboslovnih smeri. Število vpisnih mest na družboslovnih smereh je v razmerju z možnostjo zaposlitve bistveno preveliko. Slovenija je v želji po povišanju izobrazbene strukture prebivalstva ubrala napačno pot, saj bi kot pretežno storitveno-proizvodno usmerjena država potrebovali bistveno več strokovnih kadrov, kot jih je danes na voljo. Vse to se danes pozna na krču v gospodarstvu. Na eni strani imamo ogromno nezaposlenih diplomantov pretežno družboslovnih smeri, na drugi strani pa spet ogromen primanjkljaj tehničnih kadrov. Zakaj in kako je do tega prišlo, zdaj ne bom razlagal, sem pa tudi to pripravljen storiti, v kolikor obstaja interes za branje mojih romanov.

Moj predlog dejansko pomeni revolucijo v načinu razmišljanja. Študent tekom študija nima nobene finančne obremenitve zaradi uvedbe šolnine. Prav tako ga finančna obremenitev ne doleti v primeru rednega zaključka študija. Finančno obrmenitev bodo čutili le tisti, ki bodo študij opustili ali pa ga vlekli prek določenih mej. Danes se redkokateri študent zaveda svojih odgovornosti in nima niti slabe vesti, če študira 8 let ali več.

V mojem predlogu tiči le želja po ureditvi šolskega sistema. Tak kakršen je danes, je udoben za študente, razmeroma drag za državo, popolnoma neprimeren pa je za gospodarstvo. Moj prispevek pomeni samo delček v mozaiku ukrepov, ki bi bili potrebni za ureditev tega zelo kompleksnega področja.
mrtn_t | 16.02.2011 | 13:25
Podpiram status indijanca :)

Prvič ker mi je všeč izraz :P
Drugič, ker bi vpeljava takega statusa, (ki se mu seveda potem ne bi reklo indijanec - žal) pomenila, da se država ZAVEDA, da ima neke obveznosti do mladega človeka, ki je aktiven na trgu dela, pa le tega ne dobi. 
Tretjič, ker bi "vigvam" pomenil najbrž malo sobico, "20m2" pa najbrž neko vsaj osnovno možnost za preživljanje (pomoč v kmetijstvu, delo v gozdu, malenkostno plačana javna dela, ...) 
pravica_ljudem | 16.02.2011 | 17:22
mtc: "Na eni strani imamo ogromno nezaposlenih diplomantov pretežno družboslovnih smeri, na drugi strani pa spet ogromen primanjkljaj tehničnih kadrov"

Vsi niso tehnično podkovani; ne vem kaj je rešitev za družboslovce ampak ne morem si kaj da ne bi poudaril tega da: VSI NISO ZA VSE. Poznam velik folka in vem da marsikdo če se še tok trud pri matematiki npr al pa fiziki enostavno pri tem ni dobr(osnova za tehnike, naravoslovce). Ja mogoče z 6ko pride skoz ampak nima pa prave logike, ki bi ga pri tem gnala naprej. Poznam primere ko starši silijo svoje otroke v naravoslovne študije in ki kljub trudu in inštrukcijam tega niso bili sposobni končati. Celo tisti ki so naredili prvi letnik so kasneje z lahkoto popadali kot kamen. Te otroci; mladi ljudje nimajo več prihodnosti: izkoristili so jih v naravoslovju, v katerega so bili prisiljeni in ki ga kljub trudi ne zmorejo. Ponavljali so letnik, poskušali a na koncu so se morali predati. Brezplačna izobraževanja so izkoristili in sedaj ne morejo nič ker...Kdo pa razen otrok bogatih staršev sploh ima za izredni študij? Študij pa stane cca 2500 na leto x 4 leta to je 10 000 eurov. To NI majhna vsota sploh če si v revnejši družini!!! Brez fakultete pa razen če nimaš poznanstev ali ogromno sreče ne moraš imeti spodobne plače in službe.

Lajf si sfučkajo teli po naravi družboslovci ki se trudjo bit naravoslovci. Čist za brezveze....Je res da tud če opravjo program z družboslovne smeri uspešno težko najdejo službe ampak a res ni nobene rešitve za ljudi ki pač imajo drugačen način mišljenja in umske nadarjenosti/specializiranosti kot naravoslovci?  Res ni nobenih družboslovnih programov, ki bi jih kapitalistično naravnana družba vedno potrebovala? Tuki se more neki nardit ker drugače je družboslovni diplomant zgolj "pojedel" denar za šolanje in je v resnici zaposlitveno invaliden; še manj kot to: nevredna oseba zgolj zaradi drugačnega razvoja možganov, kar je ubistvu žalostno.