Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Pravno varstvo živali

6568 OGLEDOV 16 KOMENTARJEV

Spoštovani! Med poletjem smo Vam posredovali diplomsko nalogo gdč. Tine Tement »Primerjalna analiza zakonodaje na področju zaščite in varstva živali v nekaterih državah«. Poslanstvo univerz naj bi bile sistemske izboljšave in dobrobit na vseh področjih. Temu Univerza v Mariboru sledi z uporabnimi diplomskimi nalogami naših diplomantov, ki posegajo na akutna področja, v tem primeru je to pravno varstvo živali. Na samo diplomsko nalogo gdč. Tine Tement se je pozitivno odzvala večina društev za zaščito živali Slovenije in oblikovali smo delovno skupino, kjer združujemo izkušnje, pravne vidike in možnosti za izboljšanje zakonodaje na področju varstva živali v Sloveniji. Na našo skupino so se pozitivno odzvali tudi nekateri vladni organi in nas pozvali k pripravi bolj izdelanega in konkretnega predloga sprememb veljavne zakonodaje s tega področja. Skupina pravnikov pripravlja amandmajsko obliko dopolnitev in sprememb zakonodaje na področju varstva živali na osnovi smernic diplomske naloge, ki je nastala na Univerzi v Mariboru, izkušenj društev na področju pomanjkljivosti in kolizije obstoječe zakonodaje in pravilnikov s področja varstva živali v Sloveniji. Gre za skupni projekt večih akterjev družbe, kar odraža interes civilne družbe. Zbrali smo tudi 31.381 podpisov civilne iniciative za nujne zakonske spremembe na področju pravne zaščite in varstva živali. Naše delovanje je sicer osredotočeno na spremembe predvsem Zakona o zaščiti živali (Ur. l. RS, št. 43/07 uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZZiv), vendar pa se zavedamo zelo pomanjkljivo urejenega tega področja tudi v Kazenskem zakoniku (Ur. l. RS, št. 55/08, 66/08, 39/09, v nadaljevanju KZ-1). Ta sicer vsebuje kaznivo dejanje mučenja živali v 341. členu, vendar je definicija zelo ohlapna in dopušča različne interpretacije. Predlagatelji tudi menimo, da je nujno treba uvesti spolno zlorabo živali in uporabo živali za organizirane borbe kot kaznivi dejanji. Pri tem splošna definicija mučenja živali po mnenju predlagateljev ne zadošča. Hkrati pa smo predlagatelji mnenja, da je v KZ-1 nujno treba uvesti ustrezne ukrepe za zavarovanje živali kot žrtve storjenega kaznivega dejanja. Zato predlagamo uvedbo novih varnostnih ukrepov v primeru storitve tega kaznivega dejanja, in sicer odvzem živali, prepoved posedovanja živali ter prepoved približevanja živali, ki je bila žrtev storjenega kaznivega dejanja. Gre za ukrep, ki ga poznajo številne evropske države. Poleg tega sta ukrepa (začasnega in trajnega) odvzema živali in prepovedi stikov z njo predvidena za storitev prekrška nad živaljo tudi v obstoječem ZZZiv. Ker KZ-1 trenutno ne predvideva enakega varnostnega ukrepa v primeru storitve kaznivega dejanja mučenja živali, to pripelje do absurdne situacije, ko se posamezniku, ki nad živaljo stori prekršek, ta žival lahko odvzame in prepovejo stiki z njo, medtem ko se posamezniku, ki nad živaljo stori kaznivo dejanje, tega ne more odrediti. Predlagatelji pa smo pri pripravi predloga upoštevali tudi dejstvo, da gre za storitev kaznivega dejanja mučenja živali, kar pomeni najhujšo možno obliko zlorabe živali. Pri tem so upoštevali tudi primerjavo s pravnimi redi nekaterih ostalih držav članic EU in z ZDA, pripravljeno s strani Raziskovalno dokumentarnega sektorja Državnega zbora RS.[1] Iz navedene primerjave zakonodaje Avstrije, Francije, Islandije, Nemčije, Združenega kraljestva ter nekaterih držav ZDA izhaja, da zakonodaja navedenih držav za kršitev zakonodaje s področja zaščite živali predvideva sankcije, ki so veliko strožje od tistih, ki jih vsebuje KZ-1. Za dejanja, za katera je pri nas zagrožena globa v višini 800 evrov, je kazen v Avstriji približno 9-krat, v Združenem kraljestvu 28-krat in v Nemčiji 31- krat višja.[2] Maksimalna zaporna kazen po slovenski zakonodaji za storitev kaznivega dejanja mučenja živali pa lahko znaša do enega leta, pri čemer v praksi maksimalne kazni še niso bile izrečene. Sedanje kazni so glede na primerjavo z ureditvami v drugih državah torej odločno prenizke. Z zvišanjem kazni se doseže namen preprečevanja kot tudi ponavljanja storitve kaznivega dejanja. Hkrati pa predlagatelji z zvišanjem kazni ciljajo tudi na zvišanje nivoja osveščenosti posameznikov glede pomembnosti njihovih ravnanj z živalmi. Potreba po bistveno strožjih kaznih v primeru najhujše zlorabe živali – mučenja živali, je tako nedvomno jasno izražena. Prav tako pa smo predlagatelji mnenja, da je treba kaznivo dejanje mučenja živali opredeliti tudi kot kaznivo dejanje, ki se ga lahko stori iz malomarnosti. Bistvenega pomena je namreč, da se kaznuje tudi mučenje živali, storjeno iz lahkomiselnosti glede nastanka posledice za žival. Posameznik se mora zavedati, da z živaljo ne more ravnati tako kot s stvarjo, da gre torej za živo bitje, s katerim je treba ravnati previdneje. Zato je po mnenju predlagateljev zelo pomembno, da se kaznuje tudi lahkomiselno ravnanje posameznika z živim bitjem ravno zaradi resnosti nastale posledice. Cilj naše delovne skupine je doseči izvršljivost zakonodaje na področju varstva živali in njena preventivna naravnanost. Predloge oblikujemo sistemsko, zaradi česar je nujno treba prilagoditi ureditev tudi v KZ-1. Cilji predlaganih dopolnitev (kot preventivni ukrep) obstoječih zakonov so kazensko sankcioniranje kršiteljev oziroma mučiteljev živali, boljši nadzor in preventiva ter usklajeno delovanje nadzornih organov. V prilogi Vam pošiljamo tisti del predlogov, ki se nanašajo na KZ-1. Celotni predlog dopolnitev obstoječe relevantne zakonodaje (Zakona o varstvu živali, Zakona o prekrških, Zakona o policiji, Pravilnika o hišnih živalih, Pravilnika o pogojih za zavetišča in zapuščene živali; in že predlaganega Zakona o zavetiščih za živali - iz l. 2006 na pobudo pokojnega spoštovanega predsednika gospoda Dr. Janeza Drnovška) Vam bomo prav tako posredovali, ko bo le-ta dokončno oblikovana v amandmajski obliki. S spoštovanjem Vas lepo pozdravljam, Dr. Mejra Festić, Univerza v Mariboru [1] Id. [2] Tement T., Pravno varstvo živali pred mučenjem: primerjalni pregled ureditve v drugih državah in rešitve primerne za izboljšanje slovenske zakonodaje, diplomsko delo, Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru, Maribor, 2010, str. 73, 74

17 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M Mejra Festić 2 predloga
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


28. 2. 2011

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Spremembe in dopolnitve Zakona o zaščiti živali so v normativnem planu vlade za leto 2011, z rokom sprejema zakona v začetku leta 2012. Strokovni svet za zaščito živali je na svoji 3. seji odprl javno razpravo o spremembi Zakona o zaščiti živali in sprejema predloge zainteresirane javnosti do 1. 3. 2011 na elektronskem naslovu - zascita.zivali@gov.si. Državljanki predlagamo, da svojo pobudo naslovi na Strokovni svet za zaščito živali.

Odziv Ministrstva za pravosodje

I. VELJAVNA UREDITEV V KAZENSKEM ZAKONIKU: Kaznivo dejanje Mučenje živali je urejeno v 341. členu Kazenskega zakonika. To kaznivo dejanje stori kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje. Storilec se za temeljno kaznivo dejanje kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev. Urejena je tudi kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja, ki jo stori kdor s prej navedenim dejanjem muči več živali, ali mučeno žival trajno pohabi ali na krut način povzroči njen pogin. Za slednji primer je predpisana kazen do enega leta zapora. II. PRIMERNOST OZIROMA NEPRIMERNOST ZA NADALJNJO OBRAVNAVO: Ministrstvo za pravosodje meni, da zakonskih znakov kaznivega dejanja Mučenje živali ni treba dopolnjevati še z znakoma spolne zlorabe živali in uporabe živali za organizirane borbe. Že v Zakonu o zaščiti živali je v 15. členu navedeno, da so prepovedana ravnanja med drugim tudi: zbadanje živali, stiskanje, natezanje ali zvijanje delov telesa živali, obešanje, če ne gre za strokovne posege, udarjanje, potapljanje ali drugačno dušenje živali, metanje, suvanje ali namerno povoženje živali ter spolna zloraba živali, kakor tudi organiziranje borb živali, uporaba živali za borbe, spodbujanje ter šolanje živali za borbo z drugo živaljo. Nadzor nad kršitvijo navedenih določb izvajajo pristojni inšpektorji iz 42. člena Zakona o zaščiti živali in policija. V zvezi z ukrepi »odvzema živali, prepovedi posedovanja živali ter prepovedi približevanja živali« pa je treba pojasniti, da Zakon o prekrških ne pozna teh sankcij in se tudi v postopku o prekršku ne smejo izrekati, tako kot je to navedeno v Predlogu 1349. 43. člen Zakona o zaščiti živali določa namreč, da lahko inšpektor pri inšpekcijskem nadzorstvu (in ne v postopku o prekršku) izreče začasen ali trajen odvzem živali in prepoved stikov dosedanjemu skrbniku živali, če je to potrebno za zaščito živali v primeru kršitev določb tega zakona (torej tudi v primeru kršitev 15. člena Zakona o zaščiti živali). Navedena ukrepa sta ukrepa znotraj inšpekcijskega in ne prekrškovnega postopka. Ureditev teh ukrepov znotraj inšpekcijskega postopka zagotavlja učinkovitost in hitrost ukrepanja v primeru kršitev, saj bi bili v kazenskem postopku ti ukrepi (kot varnostni ukrepi) vezani na pravnomočno obsodilno sodbo in s tem prepozni ter neučinkoviti. Kot dodatno navajamo, da v abstraktni normi ni mogoče navesti vseh situacij oziroma primerov, ki se lahko zgodijo v praksi. V nasprotnem primeru bi šlo za kazuistično določanje zakonskih znakov kaznivega dejanja. Sodna praksa je ta, ki da vsebino zakonski normi. Veljavna zakonska znaka »surovo ravnanje« in »nepotrebno povzročanje trpljenja« sta dovolj široka in splošna, da lahko zajameta različne načine mučenja živali. Kot vprašanje se postavi tudi, ali ne bi izrecno navajanje dveh načinov mučenja živali (spolna zloraba živali in uporaba živali za organizirane borbe) v praksi povzročilo dvom, ali so tudi nekatera druga ravnanja mučenje živali, saj ta ne bi bila eksplicitno našteta. Predlagatelj meni, da je treba kaznivo dejanje mučenja živali opredeliti tudi kot kaznivo dejanje, ki se ga lahko stori iz malomarnosti (lahkomiselno ravnanje z živaljo). Menimo, da tudi navedeni predlog ni primeren, saj je »mučenje« možno storiti samo naklepno. Kot primer naklepnega in ne malomarnostnega kaznivega dejanja lahko navedemo kaznivo dejanje Mučenje iz 265. člena Kazenskega zakonika. Lahkomiselno ali malomarno ravnanje z živaljo pa zaradi narave in teže dejanja (intenzitete) ne more biti kaznivo dejanje. V zvezi s predlogom, da se obsodba za kaznivo dejanje Mučenje živali ne bi izbrisala iz kazenske evidence, zaradi česar bi bilo ob morebitni prodaji živali posamezniku vedno mogoče preveriti, ali je bil morda obsojen za navedeno kaznivo dejanje, pa menimo, da bi bila navedena določba neutemeljena posebnost v Kazenskem zakoniku. Kazenski zakonik sicer v drugem odstavku 84. člena določa, da se na upravičeno, z zakonom določeno zahtevo ustanov ali društev, ki so jim otroci ali mladoletniki zaupani v učenje, vzgojo, varstvo ali oskrbo, dajo podatki iz kazenske evidence tudi za izbrisane obsodbe za kazniva dejanja po 173. členu, po drugem odstavku 174. člena, po drugem odstavku 175. člena, storjenega proti mladoletni osebi, in po 176. členu navedenega zakonika. Vendar v teh primerih se obsodba za kaznivo dejanje vpiše v posebno evidenco, prav tako pa se tudi predpišejo pogoji, omejitve in postopek za dajanje podatkov o takih obsodbah (s področnimi zakoni po šestem odstavku 250.a člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, Uradni list RS, št. 110/06 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 40/09). V primeru upoštevanja predloga, da se obsodbe za kaznivo dejanje Mučenje živali ne izbrišejo iz kazenske evidence, bi bil to prvi tak primer v Kazenskem zakoniku, pri čemer po naravi in teži ne gre za enega hujših kaznivih dejanj. Ministrstvo za pravosodje pripravlja Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika. Predvidena je tudi sprememba kaznivega dejanja Mučenje živali in sicer v smeri zvišanja kazni za temeljno dejanje mučenja živali iz šestih mesecev na eno leto zapora. Ker gre za aktivno ravnanje in ne zgolj za opustitev, je sedanja zgornja meja neustrezna. Prenizka pa je tudi primerjalno, glede na strožjo zakonodajo drugih držav. Razlog za predlagano zvišanje je tudi večja družbena občutljivost in višja zavest glede pravic živali, ki se mora odražati tudi v ustrezni stopnji kazenskopravnega varstva. Prav tako je predvideno zvišanje kazni za kvalificirano obliko navedenega kaznivega dejanja na dve leti zapora. S tem je upoštevan predlog v delu, ki se nanaša na strožje kaznovanje v primeru storitve tega kaznivega dejanja.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 22. 12. 2010 | 01:47:57

Pravno varstvo živali

Spoštovani! Med poletjem smo Vam posredovali diplomsko nalogo gdč. Tine Tement »Primerjalna analiza zakonodaje na področju zaščite in varstva živali v nekaterih državah«. Poslanstvo univerz naj bi bile sistemske izboljšave in dobrobit na vseh področjih. Temu Univerza v Mariboru sledi z uporabnimi diplomskimi nalogami naših diplomantov, ki posegajo na akutna področja, v tem primeru je to pravno varstvo živali. Na samo diplomsko nalogo gdč. Tine Tement se je pozitivno odzvala večina društev za zaščito živali Slovenije in oblikovali smo delovno skupino, kjer združujemo izkušnje, pravne vidike in možnosti za izboljšanje zakonodaje na področju varstva živali v Sloveniji. Na našo skupino so se pozitivno odzvali tudi nekateri vladni organi in nas pozvali k pripravi bolj izdelanega in konkretnega predloga sprememb veljavne zakonodaje s tega področja. Skupina pravnikov pripravlja amandmajsko obliko dopolnitev in sprememb zakonodaje na področju varstva živali na osnovi smernic diplomske naloge, ki je nastala na Univerzi v Mariboru, izkušenj društev na področju pomanjkljivosti in kolizije obstoječe zakonodaje in pravilnikov s področja varstva živali v Sloveniji. Gre za skupni projekt večih akterjev družbe, kar odraža interes civilne družbe. Zbrali smo tudi 31.381 podpisov civilne iniciative za nujne zakonske spremembe na področju pravne zaščite in varstva živali. Naše delovanje je sicer osredotočeno na spremembe predvsem Zakona o zaščiti živali (Ur. l. RS, št. 43/07 uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZZiv), vendar pa se zavedamo zelo pomanjkljivo urejenega tega področja tudi v Kazenskem zakoniku (Ur. l. RS, št. 55/08, 66/08, 39/09, v nadaljevanju KZ-1). Ta sicer vsebuje kaznivo dejanje mučenja živali v 341. členu, vendar je definicija zelo ohlapna in dopušča različne interpretacije. Predlagatelji tudi menimo, da je nujno treba uvesti spolno zlorabo živali in uporabo živali za organizirane borbe kot kaznivi dejanji. Pri tem splošna definicija mučenja živali po mnenju predlagateljev ne zadošča. Hkrati pa smo predlagatelji mnenja, da je v KZ-1 nujno treba uvesti ustrezne ukrepe za zavarovanje živali kot žrtve storjenega kaznivega dejanja. Zato predlagamo uvedbo novih varnostnih ukrepov v primeru storitve tega kaznivega dejanja, in sicer odvzem živali, prepoved posedovanja živali ter prepoved približevanja živali, ki je bila žrtev storjenega kaznivega dejanja. Gre za ukrep, ki ga poznajo številne evropske države. Poleg tega sta ukrepa (začasnega in trajnega) odvzema živali in prepovedi stikov z njo predvidena za storitev prekrška nad živaljo tudi v obstoječem ZZZiv. Ker KZ-1 trenutno ne predvideva enakega varnostnega ukrepa v primeru storitve kaznivega dejanja mučenja živali, to pripelje do absurdne situacije, ko se posamezniku, ki nad živaljo stori prekršek, ta žival lahko odvzame in prepovejo stiki z njo, medtem ko se posamezniku, ki nad živaljo stori kaznivo dejanje, tega ne more odrediti. Predlagatelji pa smo pri pripravi predloga upoštevali tudi dejstvo, da gre za storitev kaznivega dejanja mučenja živali, kar pomeni najhujšo možno obliko zlorabe živali. Pri tem so upoštevali tudi primerjavo s pravnimi redi nekaterih ostalih držav članic EU in z ZDA, pripravljeno s strani Raziskovalno dokumentarnega sektorja Državnega zbora RS.[1] Iz navedene primerjave zakonodaje Avstrije, Francije, Islandije, Nemčije, Združenega kraljestva ter nekaterih držav ZDA izhaja, da zakonodaja navedenih držav za kršitev zakonodaje s področja zaščite živali predvideva sankcije, ki so veliko strožje od tistih, ki jih vsebuje KZ-1. Za dejanja, za katera je pri nas zagrožena globa v višini 800 evrov, je kazen v Avstriji približno 9-krat, v Združenem kraljestvu 28-krat in v Nemčiji 31- krat višja.[2] Maksimalna zaporna kazen po slovenski zakonodaji za storitev kaznivega dejanja mučenja živali pa lahko znaša do enega leta, pri čemer v praksi maksimalne kazni še niso bile izrečene. Sedanje kazni so glede na primerjavo z ureditvami v drugih državah torej odločno prenizke. Z zvišanjem kazni se doseže namen preprečevanja kot tudi ponavljanja storitve kaznivega dejanja. Hkrati pa predlagatelji z zvišanjem kazni ciljajo tudi na zvišanje nivoja osveščenosti posameznikov glede pomembnosti njihovih ravnanj z živalmi. Potreba po bistveno strožjih kaznih v primeru najhujše zlorabe živali – mučenja živali, je tako nedvomno jasno izražena. Prav tako pa smo predlagatelji mnenja, da je treba kaznivo dejanje mučenja živali opredeliti tudi kot kaznivo dejanje, ki se ga lahko stori iz malomarnosti. Bistvenega pomena je namreč, da se kaznuje tudi mučenje živali, storjeno iz lahkomiselnosti glede nastanka posledice za žival. Posameznik se mora zavedati, da z živaljo ne more ravnati tako kot s stvarjo, da gre torej za živo bitje, s katerim je treba ravnati previdneje. Zato je po mnenju predlagateljev zelo pomembno, da se kaznuje tudi lahkomiselno ravnanje posameznika z živim bitjem ravno zaradi resnosti nastale posledice. Cilj naše delovne skupine je doseči izvršljivost zakonodaje na področju varstva živali in njena preventivna naravnanost. Predloge oblikujemo sistemsko, zaradi česar je nujno treba prilagoditi ureditev tudi v KZ-1. Cilji predlaganih dopolnitev (kot preventivni ukrep) obstoječih zakonov so kazensko sankcioniranje kršiteljev oziroma mučiteljev živali, boljši nadzor in preventiva ter usklajeno delovanje nadzornih organov. V prilogi Vam pošiljamo tisti del predlogov, ki se nanašajo na KZ-1. Celotni predlog dopolnitev obstoječe relevantne zakonodaje (Zakona o varstvu živali, Zakona o prekrških, Zakona o policiji, Pravilnika o hišnih živalih, Pravilnika o pogojih za zavetišča in zapuščene živali; in že predlaganega Zakona o zavetiščih za živali - iz l. 2006 na pobudo pokojnega spoštovanega predsednika gospoda Dr. Janeza Drnovška) Vam bomo prav tako posredovali, ko bo le-ta dokončno oblikovana v amandmajski obliki. S spoštovanjem Vas lepo pozdravljam, Dr. Mejra Festić, Univerza v Mariboru [1] Id. [2] Tement T., Pravno varstvo živali pred mučenjem: primerjalni pregled ureditve v drugih državah in rešitve primerne za izboljšanje slovenske zakonodaje, diplomsko delo, Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru, Maribor, 2010, str. 73, 74

Verzija predloga z dne, 22. 12. 2010 | 01:49:18

Pravno varstvo živali

Spoštovani! Med poletjem smo Vam posredovali diplomsko nalogo gdč. Tine Tement »Primerjalna analiza zakonodaje na področju zaščite in varstva živali v nekaterih državah«. Poslanstvo univerz naj bi bile sistemske izboljšave in dobrobit na vseh področjih. Temu Univerza v Mariboru sledi z uporabnimi diplomskimi nalogami naših diplomantov, ki posegajo na akutna področja, v tem primeru je to pravno varstvo živali. Na samo diplomsko nalogo gdč. Tine Tement se je pozitivno odzvala večina društev za zaščito živali Slovenije in oblikovali smo delovno skupino, kjer združujemo izkušnje, pravne vidike in možnosti za izboljšanje zakonodaje na področju varstva živali v Sloveniji. Na našo skupino so se pozitivno odzvali tudi nekateri vladni organi in nas pozvali k pripravi bolj izdelanega in konkretnega predloga sprememb veljavne zakonodaje s tega področja. Skupina pravnikov pripravlja amandmajsko obliko dopolnitev in sprememb zakonodaje na področju varstva živali na osnovi smernic diplomske naloge, ki je nastala na Univerzi v Mariboru, izkušenj društev na področju pomanjkljivosti in kolizije obstoječe zakonodaje in pravilnikov s področja varstva živali v Sloveniji. Gre za skupni projekt večih akterjev družbe, kar odraža interes civilne družbe. Zbrali smo tudi 31.381 podpisov civilne iniciative za nujne zakonske spremembe na področju pravne zaščite in varstva živali. Naše delovanje je sicer osredotočeno na spremembe predvsem Zakona o zaščiti živali (Ur. l. RS, št. 43/07 uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZZiv), vendar pa se zavedamo zelo pomanjkljivo urejenega tega področja tudi v Kazenskem zakoniku (Ur. l. RS, št. 55/08, 66/08, 39/09, v nadaljevanju KZ-1). Ta sicer vsebuje kaznivo dejanje mučenja živali v 341. členu, vendar je definicija zelo ohlapna in dopušča različne interpretacije. Predlagatelji tudi menimo, da je nujno treba uvesti spolno zlorabo živali in uporabo živali za organizirane borbe kot kaznivi dejanji. Pri tem splošna definicija mučenja živali po mnenju predlagateljev ne zadošča. Hkrati pa smo predlagatelji mnenja, da je v KZ-1 nujno treba uvesti ustrezne ukrepe za zavarovanje živali kot žrtve storjenega kaznivega dejanja. Zato predlagamo uvedbo novih varnostnih ukrepov v primeru storitve tega kaznivega dejanja, in sicer odvzem živali, prepoved posedovanja živali ter prepoved približevanja živali, ki je bila žrtev storjenega kaznivega dejanja. Gre za ukrep, ki ga poznajo številne evropske države. Poleg tega sta ukrepa (začasnega in trajnega) odvzema živali in prepovedi stikov z njo predvidena za storitev prekrška nad živaljo tudi v obstoječem ZZZiv. Ker KZ-1 trenutno ne predvideva enakega varnostnega ukrepa v primeru storitve kaznivega dejanja mučenja živali, to pripelje do absurdne situacije, ko se posamezniku, ki nad živaljo stori prekršek, ta žival lahko odvzame in prepovejo stiki z njo, medtem ko se posamezniku, ki nad živaljo stori kaznivo dejanje, tega ne more odrediti. Predlagatelji pa smo pri pripravi predloga upoštevali tudi dejstvo, da gre za storitev kaznivega dejanja mučenja živali, kar pomeni najhujšo možno obliko zlorabe živali. Pri tem so upoštevali tudi primerjavo s pravnimi redi nekaterih ostalih držav članic EU in z ZDA, pripravljeno s strani Raziskovalno dokumentarnega sektorja Državnega zbora RS.[1] Iz navedene primerjave zakonodaje Avstrije, Francije, Islandije, Nemčije, Združenega kraljestva ter nekaterih držav ZDA izhaja, da zakonodaja navedenih držav za kršitev zakonodaje s področja zaščite živali predvideva sankcije, ki so veliko strožje od tistih, ki jih vsebuje KZ-1. Za dejanja, za katera je pri nas zagrožena globa v višini 800 evrov, je kazen v Avstriji približno 9-krat, v Združenem kraljestvu 28-krat in v Nemčiji 31- krat višja.[2] Maksimalna zaporna kazen po slovenski zakonodaji za storitev kaznivega dejanja mučenja živali pa lahko znaša do enega leta, pri čemer v praksi maksimalne kazni še niso bile izrečene. Sedanje kazni so glede na primerjavo z ureditvami v drugih državah torej odločno prenizke. Z zvišanjem kazni se doseže namen preprečevanja kot tudi ponavljanja storitve kaznivega dejanja. Hkrati pa predlagatelji z zvišanjem kazni ciljajo tudi na zvišanje nivoja osveščenosti posameznikov glede pomembnosti njihovih ravnanj z živalmi. Potreba po bistveno strožjih kaznih v primeru najhujše zlorabe živali – mučenja živali, je tako nedvomno jasno izražena. Prav tako pa smo predlagatelji mnenja, da je treba kaznivo dejanje mučenja živali opredeliti tudi kot kaznivo dejanje, ki se ga lahko stori iz malomarnosti. Bistvenega pomena je namreč, da se kaznuje tudi mučenje živali, storjeno iz lahkomiselnosti glede nastanka posledice za žival. Posameznik se mora zavedati, da z živaljo ne more ravnati tako kot s stvarjo, da gre torej za živo bitje, s katerim je treba ravnati previdneje. Zato je po mnenju predlagateljev zelo pomembno, da se kaznuje tudi lahkomiselno ravnanje posameznika z živim bitjem ravno zaradi resnosti nastale posledice. Cilj naše delovne skupine je doseči izvršljivost zakonodaje na področju varstva živali in njena preventivna naravnanost. Predloge oblikujemo sistemsko, zaradi česar je nujno treba prilagoditi ureditev tudi v KZ-1. Cilji predlaganih dopolnitev (kot preventivni ukrep) obstoječih zakonov so kazensko sankcioniranje kršiteljev oziroma mučiteljev živali, boljši nadzor in preventiva ter usklajeno delovanje nadzornih organov. V prilogi Vam pošiljamo tisti del predlogov, ki se nanašajo na KZ-1. Celotni predlog dopolnitev obstoječe relevantne zakonodaje (Zakona o varstvu živali, Zakona o prekrških, Zakona o policiji, Pravilnika o hišnih živalih, Pravilnika o pogojih za zavetišča in zapuščene živali; in že predlaganega Zakona o zavetiščih za živali - iz l. 2006 na pobudo pokojnega spoštovanega predsednika gospoda Dr. Janeza Drnovška) Vam bomo prav tako posredovali, ko bo le-ta dokončno oblikovana v amandmajski obliki. S spoštovanjem Vas lepo pozdravljam, Dr. Mejra Festić, Univerza v Mariboru [1] Id. [2] Tement T., Pravno varstvo živali pred mučenjem: primerjalni pregled ureditve v drugih državah in rešitve primerne za izboljšanje slovenske zakonodaje, diplomsko delo, Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru, Maribor, 2010, str. 73, 74

Verzija predloga z dne, 22. 12. 2010 | 01:50:49

Pravno varstvo živali

Spoštovani! Med poletjem smo Vam posredovali diplomsko nalogo gdč. Tine Tement »Primerjalna analiza zakonodaje na področju zaščite in varstva živali v nekaterih državah«. Poslanstvo univerz naj bi bile sistemske izboljšave in dobrobit na vseh področjih. Temu Univerza v Mariboru sledi z uporabnimi diplomskimi nalogami naših diplomantov, ki posegajo na akutna področja, v tem primeru je to pravno varstvo živali. Na samo diplomsko nalogo gdč. Tine Tement se je pozitivno odzvala večina društev za zaščito živali Slovenije in oblikovali smo delovno skupino, kjer združujemo izkušnje, pravne vidike in možnosti za izboljšanje zakonodaje na področju varstva živali v Sloveniji. Na našo skupino so se pozitivno odzvali tudi nekateri vladni organi in nas pozvali k pripravi bolj izdelanega in konkretnega predloga sprememb veljavne zakonodaje s tega področja. Skupina pravnikov pripravlja amandmajsko obliko dopolnitev in sprememb zakonodaje na področju varstva živali na osnovi smernic diplomske naloge, ki je nastala na Univerzi v Mariboru, izkušenj društev na področju pomanjkljivosti in kolizije obstoječe zakonodaje in pravilnikov s področja varstva živali v Sloveniji. Gre za skupni projekt večih akterjev družbe, kar odraža interes civilne družbe. Zbrali smo tudi 31.381 podpisov civilne iniciative za nujne zakonske spremembe na področju pravne zaščite in varstva živali. Naše delovanje je sicer osredotočeno na spremembe predvsem Zakona o zaščiti živali (Ur. l. RS, št. 43/07 uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZZiv), vendar pa se zavedamo zelo pomanjkljivo urejenega tega področja tudi v Kazenskem zakoniku (Ur. l. RS, št. 55/08, 66/08, 39/09, v nadaljevanju KZ-1). Ta sicer vsebuje kaznivo dejanje mučenja živali v 341. členu, vendar je definicija zelo ohlapna in dopušča različne interpretacije. Predlagatelji tudi menimo, da je nujno treba uvesti spolno zlorabo živali in uporabo živali za organizirane borbe kot kaznivi dejanji. Pri tem splošna definicija mučenja živali po mnenju predlagateljev ne zadošča. Hkrati pa smo predlagatelji mnenja, da je v KZ-1 nujno treba uvesti ustrezne ukrepe za zavarovanje živali kot žrtve storjenega kaznivega dejanja. Zato predlagamo uvedbo novih varnostnih ukrepov v primeru storitve tega kaznivega dejanja, in sicer odvzem živali, prepoved posedovanja živali ter prepoved približevanja živali, ki je bila žrtev storjenega kaznivega dejanja. Gre za ukrep, ki ga poznajo številne evropske države. Poleg tega sta ukrepa (začasnega in trajnega) odvzema živali in prepovedi stikov z njo predvidena za storitev prekrška nad živaljo tudi v obstoječem ZZZiv. Ker KZ-1 trenutno ne predvideva enakega varnostnega ukrepa v primeru storitve kaznivega dejanja mučenja živali, to pripelje do absurdne situacije, ko se posamezniku, ki nad živaljo stori prekršek, ta žival lahko odvzame in prepovejo stiki z njo, medtem ko se posamezniku, ki nad živaljo stori kaznivo dejanje, tega ne more odrediti. Predlagatelji pa smo pri pripravi predloga upoštevali tudi dejstvo, da gre za storitev kaznivega dejanja mučenja živali, kar pomeni najhujšo možno obliko zlorabe živali. Pri tem so upoštevali tudi primerjavo s pravnimi redi nekaterih ostalih držav članic EU in z ZDA, pripravljeno s strani Raziskovalno dokumentarnega sektorja Državnega zbora RS.[1] Iz navedene primerjave zakonodaje Avstrije, Francije, Islandije, Nemčije, Združenega kraljestva ter nekaterih držav ZDA izhaja, da zakonodaja navedenih držav za kršitev zakonodaje s področja zaščite živali predvideva sankcije, ki so veliko strožje od tistih, ki jih vsebuje KZ-1. Za dejanja, za katera je pri nas zagrožena globa v višini 800 evrov, je kazen v Avstriji približno 9-krat, v Združenem kraljestvu 28-krat in v Nemčiji 31- krat višja.[2] Maksimalna zaporna kazen po slovenski zakonodaji za storitev kaznivega dejanja mučenja živali pa lahko znaša do enega leta, pri čemer v praksi maksimalne kazni še niso bile izrečene. Sedanje kazni so glede na primerjavo z ureditvami v drugih državah torej odločno prenizke. Z zvišanjem kazni se doseže namen preprečevanja kot tudi ponavljanja storitve kaznivega dejanja. Hkrati pa predlagatelji z zvišanjem kazni ciljajo tudi na zvišanje nivoja osveščenosti posameznikov glede pomembnosti njihovih ravnanj z živalmi. Potreba po bistveno strožjih kaznih v primeru najhujše zlorabe živali – mučenja živali, je tako nedvomno jasno izražena. Prav tako pa smo predlagatelji mnenja, da je treba kaznivo dejanje mučenja živali opredeliti tudi kot kaznivo dejanje, ki se ga lahko stori iz malomarnosti. Bistvenega pomena je namreč, da se kaznuje tudi mučenje živali, storjeno iz lahkomiselnosti glede nastanka posledice za žival. Posameznik se mora zavedati, da z živaljo ne more ravnati tako kot s stvarjo, da gre torej za živo bitje, s katerim je treba ravnati previdneje. Zato je po mnenju predlagateljev zelo pomembno, da se kaznuje tudi lahkomiselno ravnanje posameznika z živim bitjem ravno zaradi resnosti nastale posledice. Cilj naše delovne skupine je doseči izvršljivost zakonodaje na področju varstva živali in njena preventivna naravnanost. Predloge oblikujemo sistemsko, zaradi česar je nujno treba prilagoditi ureditev tudi v KZ-1. Cilji predlaganih dopolnitev (kot preventivni ukrep) obstoječih zakonov so kazensko sankcioniranje kršiteljev oziroma mučiteljev živali, boljši nadzor in preventiva ter usklajeno delovanje nadzornih organov. V prilogi Vam pošiljamo tisti del predlogov, ki se nanašajo na KZ-1. Celotni predlog dopolnitev obstoječe relevantne zakonodaje (Zakona o varstvu živali, Zakona o prekrških, Zakona o policiji, Pravilnika o hišnih živalih, Pravilnika o pogojih za zavetišča in zapuščene živali; in že predlaganega Zakona o zavetiščih za živali - iz l. 2006 na pobudo pokojnega spoštovanega predsednika gospoda Dr. Janeza Drnovška) Vam bomo prav tako posredovali, ko bo le-ta dokončno oblikovana v amandmajski obliki. S spoštovanjem Vas lepo pozdravljam, Dr. Mejra Festić, Univerza v Mariboru [1] Id. [2] Tement T., Pravno varstvo živali pred mučenjem: primerjalni pregled ureditve v drugih državah in rešitve primerne za izboljšanje slovenske zakonodaje, diplomsko delo, Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru, Maribor, 2010, str. 73, 74

Verzija predloga z dne, 22. 12. 2010 | 02:03:45

Pravno varstvo živali

Spoštovani! Med poletjem smo Vam posredovali diplomsko nalogo gdč. Tine Tement »Primerjalna analiza zakonodaje na področju zaščite in varstva živali v nekaterih državah«. Poslanstvo univerz naj bi bile sistemske izboljšave in dobrobit na vseh področjih. Temu Univerza v Mariboru sledi z uporabnimi diplomskimi nalogami naših diplomantov, ki posegajo na akutna področja, v tem primeru je to pravno varstvo živali. Na samo diplomsko nalogo gdč. Tine Tement se je pozitivno odzvala večina društev za zaščito živali Slovenije in oblikovali smo delovno skupino, kjer združujemo izkušnje, pravne vidike in možnosti za izboljšanje zakonodaje na področju varstva živali v Sloveniji. Na našo skupino so se pozitivno odzvali tudi nekateri vladni organi in nas pozvali k pripravi bolj izdelanega in konkretnega predloga sprememb veljavne zakonodaje s tega področja. Skupina pravnikov pripravlja amandmajsko obliko dopolnitev in sprememb zakonodaje na področju varstva živali na osnovi smernic diplomske naloge, ki je nastala na Univerzi v Mariboru, izkušenj društev na področju pomanjkljivosti in kolizije obstoječe zakonodaje in pravilnikov s področja varstva živali v Sloveniji. Gre za skupni projekt večih akterjev družbe, kar odraža interes civilne družbe. Zbrali smo tudi 31.381 podpisov civilne iniciative za nujne zakonske spremembe na področju pravne zaščite in varstva živali. Naše delovanje je sicer osredotočeno na spremembe predvsem Zakona o zaščiti živali (Ur. l. RS, št. 43/07 uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZZiv), vendar pa se zavedamo zelo pomanjkljivo urejenega tega področja tudi v Kazenskem zakoniku (Ur. l. RS, št. 55/08, 66/08, 39/09, v nadaljevanju KZ-1). Ta sicer vsebuje kaznivo dejanje mučenja živali v 341. členu, vendar je definicija zelo ohlapna in dopušča različne interpretacije. Predlagatelji tudi menimo, da je nujno treba uvesti spolno zlorabo živali in uporabo živali za organizirane borbe kot kaznivi dejanji. Pri tem splošna definicija mučenja živali po mnenju predlagateljev ne zadošča. Hkrati pa smo predlagatelji mnenja, da je v KZ-1 nujno treba uvesti ustrezne ukrepe za zavarovanje živali kot žrtve storjenega kaznivega dejanja. Zato predlagamo uvedbo novih varnostnih ukrepov v primeru storitve tega kaznivega dejanja, in sicer odvzem živali, prepoved posedovanja živali ter prepoved približevanja živali, ki je bila žrtev storjenega kaznivega dejanja. Gre za ukrep, ki ga poznajo številne evropske države. Poleg tega sta ukrepa (začasnega in trajnega) odvzema živali in prepovedi stikov z njo predvidena za storitev prekrška nad živaljo tudi v obstoječem ZZZiv. Ker KZ-1 trenutno ne predvideva enakega varnostnega ukrepa v primeru storitve kaznivega dejanja mučenja živali, to pripelje do absurdne situacije, ko se posamezniku, ki nad živaljo stori prekršek, ta žival lahko odvzame in prepovejo stiki z njo, medtem ko se posamezniku, ki nad živaljo stori kaznivo dejanje, tega ne more odrediti. Predlagatelji pa smo pri pripravi predloga upoštevali tudi dejstvo, da gre za storitev kaznivega dejanja mučenja živali, kar pomeni najhujšo možno obliko zlorabe živali. Pri tem so upoštevali tudi primerjavo s pravnimi redi nekaterih ostalih držav članic EU in z ZDA, pripravljeno s strani Raziskovalno dokumentarnega sektorja Državnega zbora RS.[1] Iz navedene primerjave zakonodaje Avstrije, Francije, Islandije, Nemčije, Združenega kraljestva ter nekaterih držav ZDA izhaja, da zakonodaja navedenih držav za kršitev zakonodaje s področja zaščite živali predvideva sankcije, ki so veliko strožje od tistih, ki jih vsebuje KZ-1. Za dejanja, za katera je pri nas zagrožena globa v višini 800 evrov, je kazen v Avstriji približno 9-krat, v Združenem kraljestvu 28-krat in v Nemčiji 31- krat višja.[2] Maksimalna zaporna kazen po slovenski zakonodaji za storitev kaznivega dejanja mučenja živali pa lahko znaša do enega leta, pri čemer v praksi maksimalne kazni še niso bile izrečene. Sedanje kazni so glede na primerjavo z ureditvami v drugih državah torej odločno prenizke. Z zvišanjem kazni se doseže namen preprečevanja kot tudi ponavljanja storitve kaznivega dejanja. Hkrati pa predlagatelji z zvišanjem kazni ciljajo tudi na zvišanje nivoja osveščenosti posameznikov glede pomembnosti njihovih ravnanj z živalmi. Potreba po bistveno strožjih kaznih v primeru najhujše zlorabe živali – mučenja živali, je tako nedvomno jasno izražena. Prav tako pa smo predlagatelji mnenja, da je treba kaznivo dejanje mučenja živali opredeliti tudi kot kaznivo dejanje, ki se ga lahko stori iz malomarnosti. Bistvenega pomena je namreč, da se kaznuje tudi mučenje živali, storjeno iz lahkomiselnosti glede nastanka posledice za žival. Posameznik se mora zavedati, da z živaljo ne more ravnati tako kot s stvarjo, da gre torej za živo bitje, s katerim je treba ravnati previdneje. Zato je po mnenju predlagateljev zelo pomembno, da se kaznuje tudi lahkomiselno ravnanje posameznika z živim bitjem ravno zaradi resnosti nastale posledice. Cilj naše delovne skupine je doseči izvršljivost zakonodaje na področju varstva živali in njena preventivna naravnanost. Predloge oblikujemo sistemsko, zaradi česar je nujno treba prilagoditi ureditev tudi v KZ-1. Cilji predlaganih dopolnitev (kot preventivni ukrep) obstoječih zakonov so kazensko sankcioniranje kršiteljev oziroma mučiteljev živali, boljši nadzor in preventiva ter usklajeno delovanje nadzornih organov. V prilogi Vam pošiljamo tisti del predlogov, ki se nanašajo na KZ-1. Celotni predlog dopolnitev obstoječe relevantne zakonodaje (Zakona o varstvu živali, Zakona o prekrških, Zakona o policiji, Pravilnika o hišnih živalih, Pravilnika o pogojih za zavetišča in zapuščene živali; in že predlaganega Zakona o zavetiščih za živali - iz l. 2006 na pobudo pokojnega spoštovanega predsednika gospoda Dr. Janeza Drnovška) Vam bomo prav tako posredovali, ko bo le-ta dokončno oblikovana v amandmajski obliki. S spoštovanjem Vas lepo pozdravljam, Dr. Mejra Festić, Univerza v Mariboru [1] Id. [2] Tement T., Pravno varstvo živali pred mučenjem: primerjalni pregled ureditve v drugih državah in rešitve primerne za izboljšanje slovenske zakonodaje, diplomsko delo, Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru, Maribor, 2010, str. 73, 74

Komentarji