Pravno varstvo živali
Spoštovani! Med poletjem smo Vam posredovali diplomsko nalogo gdč. Tine Tement »Primerjalna analiza zakonodaje na področju zaščite in varstva živali v nekaterih državah«. Poslanstvo univerz naj bi bile sistemske izboljšave in dobrobit na vseh področjih. Temu Univerza v Mariboru sledi z uporabnimi diplomskimi nalogami naših diplomantov, ki posegajo na akutna področja, v tem primeru je to pravno varstvo živali. Na samo diplomsko nalogo gdč. Tine Tement se je pozitivno odzvala večina društev za zaščito živali Slovenije in oblikovali smo delovno skupino, kjer združujemo izkušnje, pravne vidike in možnosti za izboljšanje zakonodaje na področju varstva živali v Sloveniji. Na našo skupino so se pozitivno odzvali tudi nekateri vladni organi in nas pozvali k pripravi bolj izdelanega in konkretnega predloga sprememb veljavne zakonodaje s tega področja. Skupina pravnikov pripravlja amandmajsko obliko dopolnitev in sprememb zakonodaje na področju varstva živali na osnovi smernic diplomske naloge, ki je nastala na Univerzi v Mariboru, izkušenj društev na področju pomanjkljivosti in kolizije obstoječe zakonodaje in pravilnikov s področja varstva živali v Sloveniji. Gre za skupni projekt večih akterjev družbe, kar odraža interes civilne družbe. Zbrali smo tudi 31.381 podpisov civilne iniciative za nujne zakonske spremembe na področju pravne zaščite in varstva živali. Naše delovanje je sicer osredotočeno na spremembe predvsem Zakona o zaščiti živali (Ur. l. RS, št. 43/07 uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZZiv), vendar pa se zavedamo zelo pomanjkljivo urejenega tega področja tudi v Kazenskem zakoniku (Ur. l. RS, št. 55/08, 66/08, 39/09, v nadaljevanju KZ-1). Ta sicer vsebuje kaznivo dejanje mučenja živali v 341. členu, vendar je definicija zelo ohlapna in dopušča različne interpretacije. Predlagatelji tudi menimo, da je nujno treba uvesti spolno zlorabo živali in uporabo živali za organizirane borbe kot kaznivi dejanji. Pri tem splošna definicija mučenja živali po mnenju predlagateljev ne zadošča. Hkrati pa smo predlagatelji mnenja, da je v KZ-1 nujno treba uvesti ustrezne ukrepe za zavarovanje živali kot žrtve storjenega kaznivega dejanja. Zato predlagamo uvedbo novih varnostnih ukrepov v primeru storitve tega kaznivega dejanja, in sicer odvzem živali, prepoved posedovanja živali ter prepoved približevanja živali, ki je bila žrtev storjenega kaznivega dejanja. Gre za ukrep, ki ga poznajo številne evropske države. Poleg tega sta ukrepa (začasnega in trajnega) odvzema živali in prepovedi stikov z njo predvidena za storitev prekrška nad živaljo tudi v obstoječem ZZZiv. Ker KZ-1 trenutno ne predvideva enakega varnostnega ukrepa v primeru storitve kaznivega dejanja mučenja živali, to pripelje do absurdne situacije, ko se posamezniku, ki nad živaljo stori prekršek, ta žival lahko odvzame in prepovejo stiki z njo, medtem ko se posamezniku, ki nad živaljo stori kaznivo dejanje, tega ne more odrediti. Predlagatelji pa smo pri pripravi predloga upoštevali tudi dejstvo, da gre za storitev kaznivega dejanja mučenja živali, kar pomeni najhujšo možno obliko zlorabe živali. Pri tem so upoštevali tudi primerjavo s pravnimi redi nekaterih ostalih držav članic EU in z ZDA, pripravljeno s strani Raziskovalno dokumentarnega sektorja Državnega zbora RS.[1] Iz navedene primerjave zakonodaje Avstrije, Francije, Islandije, Nemčije, Združenega kraljestva ter nekaterih držav ZDA izhaja, da zakonodaja navedenih držav za kršitev zakonodaje s področja zaščite živali predvideva sankcije, ki so veliko strožje od tistih, ki jih vsebuje KZ-1. Za dejanja, za katera je pri nas zagrožena globa v višini 800 evrov, je kazen v Avstriji približno 9-krat, v Združenem kraljestvu 28-krat in v Nemčiji 31- krat višja.[2] Maksimalna zaporna kazen po slovenski zakonodaji za storitev kaznivega dejanja mučenja živali pa lahko znaša do enega leta, pri čemer v praksi maksimalne kazni še niso bile izrečene. Sedanje kazni so glede na primerjavo z ureditvami v drugih državah torej odločno prenizke. Z zvišanjem kazni se doseže namen preprečevanja kot tudi ponavljanja storitve kaznivega dejanja. Hkrati pa predlagatelji z zvišanjem kazni ciljajo tudi na zvišanje nivoja osveščenosti posameznikov glede pomembnosti njihovih ravnanj z živalmi. Potreba po bistveno strožjih kaznih v primeru najhujše zlorabe živali – mučenja živali, je tako nedvomno jasno izražena. Prav tako pa smo predlagatelji mnenja, da je treba kaznivo dejanje mučenja živali opredeliti tudi kot kaznivo dejanje, ki se ga lahko stori iz malomarnosti. Bistvenega pomena je namreč, da se kaznuje tudi mučenje živali, storjeno iz lahkomiselnosti glede nastanka posledice za žival. Posameznik se mora zavedati, da z živaljo ne more ravnati tako kot s stvarjo, da gre torej za živo bitje, s katerim je treba ravnati previdneje. Zato je po mnenju predlagateljev zelo pomembno, da se kaznuje tudi lahkomiselno ravnanje posameznika z živim bitjem ravno zaradi resnosti nastale posledice. Cilj naše delovne skupine je doseči izvršljivost zakonodaje na področju varstva živali in njena preventivna naravnanost. Predloge oblikujemo sistemsko, zaradi česar je nujno treba prilagoditi ureditev tudi v KZ-1. Cilji predlaganih dopolnitev (kot preventivni ukrep) obstoječih zakonov so kazensko sankcioniranje kršiteljev oziroma mučiteljev živali, boljši nadzor in preventiva ter usklajeno delovanje nadzornih organov. V prilogi Vam pošiljamo tisti del predlogov, ki se nanašajo na KZ-1. Celotni predlog dopolnitev obstoječe relevantne zakonodaje (Zakona o varstvu živali, Zakona o prekrških, Zakona o policiji, Pravilnika o hišnih živalih, Pravilnika o pogojih za zavetišča in zapuščene živali; in že predlaganega Zakona o zavetiščih za živali - iz l. 2006 na pobudo pokojnega spoštovanega predsednika gospoda Dr. Janeza Drnovška) Vam bomo prav tako posredovali, ko bo le-ta dokončno oblikovana v amandmajski obliki. S spoštovanjem Vas lepo pozdravljam, Dr. Mejra Festić, Univerza v Mariboru [1] Id. [2] Tement T., Pravno varstvo živali pred mučenjem: primerjalni pregled ureditve v drugih državah in rešitve primerne za izboljšanje slovenske zakonodaje, diplomsko delo, Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru, Maribor, 2010, str. 73, 74
Pravno varstvo živali
Spoštovani! Med poletjem smo Vam posredovali diplomsko nalogo gdč. Tine Tement »Primerjalna analiza zakonodaje na področju zaščite in varstva živali v nekaterih državah«. Poslanstvo univerz naj bi bile sistemske izboljšave in dobrobit na vseh področjih. Temu Univerza v Mariboru sledi z uporabnimi diplomskimi nalogami naših diplomantov, ki posegajo na akutna področja, v tem primeru je to pravno varstvo živali. Na samo diplomsko nalogo gdč. Tine Tement se je pozitivno odzvala večina društev za zaščito živali Slovenije in oblikovali smo delovno skupino, kjer združujemo izkušnje, pravne vidike in možnosti za izboljšanje zakonodaje na področju varstva živali v Sloveniji. Na našo skupino so se pozitivno odzvali tudi nekateri vladni organi in nas pozvali k pripravi bolj izdelanega in konkretnega predloga sprememb veljavne zakonodaje s tega področja. Skupina pravnikov pripravlja amandmajsko obliko dopolnitev in sprememb zakonodaje na področju varstva živali na osnovi smernic diplomske naloge, ki je nastala na Univerzi v Mariboru, izkušenj društev na področju pomanjkljivosti in kolizije obstoječe zakonodaje in pravilnikov s področja varstva živali v Sloveniji. Gre za skupni projekt večih akterjev družbe, kar odraža interes civilne družbe. Zbrali smo tudi 31.381 podpisov civilne iniciative za nujne zakonske spremembe na področju pravne zaščite in varstva živali. Naše delovanje je sicer osredotočeno na spremembe predvsem Zakona o zaščiti živali (Ur. l. RS, št. 43/07 uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZZiv), vendar pa se zavedamo zelo pomanjkljivo urejenega tega področja tudi v Kazenskem zakoniku (Ur. l. RS, št. 55/08, 66/08, 39/09, v nadaljevanju KZ-1). Ta sicer vsebuje kaznivo dejanje mučenja živali v 341. členu, vendar je definicija zelo ohlapna in dopušča različne interpretacije. Predlagatelji tudi menimo, da je nujno treba uvesti spolno zlorabo živali in uporabo živali za organizirane borbe kot kaznivi dejanji. Pri tem splošna definicija mučenja živali po mnenju predlagateljev ne zadošča. Hkrati pa smo predlagatelji mnenja, da je v KZ-1 nujno treba uvesti ustrezne ukrepe za zavarovanje živali kot žrtve storjenega kaznivega dejanja. Zato predlagamo uvedbo novih varnostnih ukrepov v primeru storitve tega kaznivega dejanja, in sicer odvzem živali, prepoved posedovanja živali ter prepoved približevanja živali, ki je bila žrtev storjenega kaznivega dejanja. Gre za ukrep, ki ga poznajo številne evropske države. Poleg tega sta ukrepa (začasnega in trajnega) odvzema živali in prepovedi stikov z njo predvidena za storitev prekrška nad živaljo tudi v obstoječem ZZZiv. Ker KZ-1 trenutno ne predvideva enakega varnostnega ukrepa v primeru storitve kaznivega dejanja mučenja živali, to pripelje do absurdne situacije, ko se posamezniku, ki nad živaljo stori prekršek, ta žival lahko odvzame in prepovejo stiki z njo, medtem ko se posamezniku, ki nad živaljo stori kaznivo dejanje, tega ne more odrediti. Predlagatelji pa smo pri pripravi predloga upoštevali tudi dejstvo, da gre za storitev kaznivega dejanja mučenja živali, kar pomeni najhujšo možno obliko zlorabe živali. Pri tem so upoštevali tudi primerjavo s pravnimi redi nekaterih ostalih držav članic EU in z ZDA, pripravljeno s strani Raziskovalno dokumentarnega sektorja Državnega zbora RS.[1] Iz navedene primerjave zakonodaje Avstrije, Francije, Islandije, Nemčije, Združenega kraljestva ter nekaterih držav ZDA izhaja, da zakonodaja navedenih držav za kršitev zakonodaje s področja zaščite živali predvideva sankcije, ki so veliko strožje od tistih, ki jih vsebuje KZ-1. Za dejanja, za katera je pri nas zagrožena globa v višini 800 evrov, je kazen v Avstriji približno 9-krat, v Združenem kraljestvu 28-krat in v Nemčiji 31- krat višja.[2] Maksimalna zaporna kazen po slovenski zakonodaji za storitev kaznivega dejanja mučenja živali pa lahko znaša do enega leta, pri čemer v praksi maksimalne kazni še niso bile izrečene. Sedanje kazni so glede na primerjavo z ureditvami v drugih državah torej odločno prenizke. Z zvišanjem kazni se doseže namen preprečevanja kot tudi ponavljanja storitve kaznivega dejanja. Hkrati pa predlagatelji z zvišanjem kazni ciljajo tudi na zvišanje nivoja osveščenosti posameznikov glede pomembnosti njihovih ravnanj z živalmi. Potreba po bistveno strožjih kaznih v primeru najhujše zlorabe živali – mučenja živali, je tako nedvomno jasno izražena. Prav tako pa smo predlagatelji mnenja, da je treba kaznivo dejanje mučenja živali opredeliti tudi kot kaznivo dejanje, ki se ga lahko stori iz malomarnosti. Bistvenega pomena je namreč, da se kaznuje tudi mučenje živali, storjeno iz lahkomiselnosti glede nastanka posledice za žival. Posameznik se mora zavedati, da z živaljo ne more ravnati tako kot s stvarjo, da gre torej za živo bitje, s katerim je treba ravnati previdneje. Zato je po mnenju predlagateljev zelo pomembno, da se kaznuje tudi lahkomiselno ravnanje posameznika z živim bitjem ravno zaradi resnosti nastale posledice. Cilj naše delovne skupine je doseči izvršljivost zakonodaje na področju varstva živali in njena preventivna naravnanost. Predloge oblikujemo sistemsko, zaradi česar je nujno treba prilagoditi ureditev tudi v KZ-1. Cilji predlaganih dopolnitev (kot preventivni ukrep) obstoječih zakonov so kazensko sankcioniranje kršiteljev oziroma mučiteljev živali, boljši nadzor in preventiva ter usklajeno delovanje nadzornih organov. V prilogi Vam pošiljamo tisti del predlogov, ki se nanašajo na KZ-1. Celotni predlog dopolnitev obstoječe relevantne zakonodaje (Zakona o varstvu živali, Zakona o prekrških, Zakona o policiji, Pravilnika o hišnih živalih, Pravilnika o pogojih za zavetišča in zapuščene živali; in že predlaganega Zakona o zavetiščih za živali - iz l. 2006 na pobudo pokojnega spoštovanega predsednika gospoda Dr. Janeza Drnovška) Vam bomo prav tako posredovali, ko bo le-ta dokončno oblikovana v amandmajski obliki. S spoštovanjem Vas lepo pozdravljam, Dr. Mejra Festić, Univerza v Mariboru [1] Id. [2] Tement T., Pravno varstvo živali pred mučenjem: primerjalni pregled ureditve v drugih državah in rešitve primerne za izboljšanje slovenske zakonodaje, diplomsko delo, Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru, Maribor, 2010, str. 73, 74
Pravno varstvo živali
Spoštovani! Med poletjem smo Vam posredovali diplomsko nalogo gdč. Tine Tement »Primerjalna analiza zakonodaje na področju zaščite in varstva živali v nekaterih državah«. Poslanstvo univerz naj bi bile sistemske izboljšave in dobrobit na vseh področjih. Temu Univerza v Mariboru sledi z uporabnimi diplomskimi nalogami naših diplomantov, ki posegajo na akutna področja, v tem primeru je to pravno varstvo živali. Na samo diplomsko nalogo gdč. Tine Tement se je pozitivno odzvala večina društev za zaščito živali Slovenije in oblikovali smo delovno skupino, kjer združujemo izkušnje, pravne vidike in možnosti za izboljšanje zakonodaje na področju varstva živali v Sloveniji. Na našo skupino so se pozitivno odzvali tudi nekateri vladni organi in nas pozvali k pripravi bolj izdelanega in konkretnega predloga sprememb veljavne zakonodaje s tega področja. Skupina pravnikov pripravlja amandmajsko obliko dopolnitev in sprememb zakonodaje na področju varstva živali na osnovi smernic diplomske naloge, ki je nastala na Univerzi v Mariboru, izkušenj društev na področju pomanjkljivosti in kolizije obstoječe zakonodaje in pravilnikov s področja varstva živali v Sloveniji. Gre za skupni projekt večih akterjev družbe, kar odraža interes civilne družbe. Zbrali smo tudi 31.381 podpisov civilne iniciative za nujne zakonske spremembe na področju pravne zaščite in varstva živali. Naše delovanje je sicer osredotočeno na spremembe predvsem Zakona o zaščiti živali (Ur. l. RS, št. 43/07 uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZZiv), vendar pa se zavedamo zelo pomanjkljivo urejenega tega področja tudi v Kazenskem zakoniku (Ur. l. RS, št. 55/08, 66/08, 39/09, v nadaljevanju KZ-1). Ta sicer vsebuje kaznivo dejanje mučenja živali v 341. členu, vendar je definicija zelo ohlapna in dopušča različne interpretacije. Predlagatelji tudi menimo, da je nujno treba uvesti spolno zlorabo živali in uporabo živali za organizirane borbe kot kaznivi dejanji. Pri tem splošna definicija mučenja živali po mnenju predlagateljev ne zadošča. Hkrati pa smo predlagatelji mnenja, da je v KZ-1 nujno treba uvesti ustrezne ukrepe za zavarovanje živali kot žrtve storjenega kaznivega dejanja. Zato predlagamo uvedbo novih varnostnih ukrepov v primeru storitve tega kaznivega dejanja, in sicer odvzem živali, prepoved posedovanja živali ter prepoved približevanja živali, ki je bila žrtev storjenega kaznivega dejanja. Gre za ukrep, ki ga poznajo številne evropske države. Poleg tega sta ukrepa (začasnega in trajnega) odvzema živali in prepovedi stikov z njo predvidena za storitev prekrška nad živaljo tudi v obstoječem ZZZiv. Ker KZ-1 trenutno ne predvideva enakega varnostnega ukrepa v primeru storitve kaznivega dejanja mučenja živali, to pripelje do absurdne situacije, ko se posamezniku, ki nad živaljo stori prekršek, ta žival lahko odvzame in prepovejo stiki z njo, medtem ko se posamezniku, ki nad živaljo stori kaznivo dejanje, tega ne more odrediti. Predlagatelji pa smo pri pripravi predloga upoštevali tudi dejstvo, da gre za storitev kaznivega dejanja mučenja živali, kar pomeni najhujšo možno obliko zlorabe živali. Pri tem so upoštevali tudi primerjavo s pravnimi redi nekaterih ostalih držav članic EU in z ZDA, pripravljeno s strani Raziskovalno dokumentarnega sektorja Državnega zbora RS.[1] Iz navedene primerjave zakonodaje Avstrije, Francije, Islandije, Nemčije, Združenega kraljestva ter nekaterih držav ZDA izhaja, da zakonodaja navedenih držav za kršitev zakonodaje s področja zaščite živali predvideva sankcije, ki so veliko strožje od tistih, ki jih vsebuje KZ-1. Za dejanja, za katera je pri nas zagrožena globa v višini 800 evrov, je kazen v Avstriji približno 9-krat, v Združenem kraljestvu 28-krat in v Nemčiji 31- krat višja.[2] Maksimalna zaporna kazen po slovenski zakonodaji za storitev kaznivega dejanja mučenja živali pa lahko znaša do enega leta, pri čemer v praksi maksimalne kazni še niso bile izrečene. Sedanje kazni so glede na primerjavo z ureditvami v drugih državah torej odločno prenizke. Z zvišanjem kazni se doseže namen preprečevanja kot tudi ponavljanja storitve kaznivega dejanja. Hkrati pa predlagatelji z zvišanjem kazni ciljajo tudi na zvišanje nivoja osveščenosti posameznikov glede pomembnosti njihovih ravnanj z živalmi. Potreba po bistveno strožjih kaznih v primeru najhujše zlorabe živali – mučenja živali, je tako nedvomno jasno izražena. Prav tako pa smo predlagatelji mnenja, da je treba kaznivo dejanje mučenja živali opredeliti tudi kot kaznivo dejanje, ki se ga lahko stori iz malomarnosti. Bistvenega pomena je namreč, da se kaznuje tudi mučenje živali, storjeno iz lahkomiselnosti glede nastanka posledice za žival. Posameznik se mora zavedati, da z živaljo ne more ravnati tako kot s stvarjo, da gre torej za živo bitje, s katerim je treba ravnati previdneje. Zato je po mnenju predlagateljev zelo pomembno, da se kaznuje tudi lahkomiselno ravnanje posameznika z živim bitjem ravno zaradi resnosti nastale posledice. Cilj naše delovne skupine je doseči izvršljivost zakonodaje na področju varstva živali in njena preventivna naravnanost. Predloge oblikujemo sistemsko, zaradi česar je nujno treba prilagoditi ureditev tudi v KZ-1. Cilji predlaganih dopolnitev (kot preventivni ukrep) obstoječih zakonov so kazensko sankcioniranje kršiteljev oziroma mučiteljev živali, boljši nadzor in preventiva ter usklajeno delovanje nadzornih organov. V prilogi Vam pošiljamo tisti del predlogov, ki se nanašajo na KZ-1. Celotni predlog dopolnitev obstoječe relevantne zakonodaje (Zakona o varstvu živali, Zakona o prekrških, Zakona o policiji, Pravilnika o hišnih živalih, Pravilnika o pogojih za zavetišča in zapuščene živali; in že predlaganega Zakona o zavetiščih za živali - iz l. 2006 na pobudo pokojnega spoštovanega predsednika gospoda Dr. Janeza Drnovška) Vam bomo prav tako posredovali, ko bo le-ta dokončno oblikovana v amandmajski obliki. S spoštovanjem Vas lepo pozdravljam, Dr. Mejra Festić, Univerza v Mariboru [1] Id. [2] Tement T., Pravno varstvo živali pred mučenjem: primerjalni pregled ureditve v drugih državah in rešitve primerne za izboljšanje slovenske zakonodaje, diplomsko delo, Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru, Maribor, 2010, str. 73, 74
Pravno varstvo živali
Spoštovani! Med poletjem smo Vam posredovali diplomsko nalogo gdč. Tine Tement »Primerjalna analiza zakonodaje na področju zaščite in varstva živali v nekaterih državah«. Poslanstvo univerz naj bi bile sistemske izboljšave in dobrobit na vseh področjih. Temu Univerza v Mariboru sledi z uporabnimi diplomskimi nalogami naših diplomantov, ki posegajo na akutna področja, v tem primeru je to pravno varstvo živali. Na samo diplomsko nalogo gdč. Tine Tement se je pozitivno odzvala večina društev za zaščito živali Slovenije in oblikovali smo delovno skupino, kjer združujemo izkušnje, pravne vidike in možnosti za izboljšanje zakonodaje na področju varstva živali v Sloveniji. Na našo skupino so se pozitivno odzvali tudi nekateri vladni organi in nas pozvali k pripravi bolj izdelanega in konkretnega predloga sprememb veljavne zakonodaje s tega področja. Skupina pravnikov pripravlja amandmajsko obliko dopolnitev in sprememb zakonodaje na področju varstva živali na osnovi smernic diplomske naloge, ki je nastala na Univerzi v Mariboru, izkušenj društev na področju pomanjkljivosti in kolizije obstoječe zakonodaje in pravilnikov s področja varstva živali v Sloveniji. Gre za skupni projekt večih akterjev družbe, kar odraža interes civilne družbe. Zbrali smo tudi 31.381 podpisov civilne iniciative za nujne zakonske spremembe na področju pravne zaščite in varstva živali. Naše delovanje je sicer osredotočeno na spremembe predvsem Zakona o zaščiti živali (Ur. l. RS, št. 43/07 uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZZiv), vendar pa se zavedamo zelo pomanjkljivo urejenega tega področja tudi v Kazenskem zakoniku (Ur. l. RS, št. 55/08, 66/08, 39/09, v nadaljevanju KZ-1). Ta sicer vsebuje kaznivo dejanje mučenja živali v 341. členu, vendar je definicija zelo ohlapna in dopušča različne interpretacije. Predlagatelji tudi menimo, da je nujno treba uvesti spolno zlorabo živali in uporabo živali za organizirane borbe kot kaznivi dejanji. Pri tem splošna definicija mučenja živali po mnenju predlagateljev ne zadošča. Hkrati pa smo predlagatelji mnenja, da je v KZ-1 nujno treba uvesti ustrezne ukrepe za zavarovanje živali kot žrtve storjenega kaznivega dejanja. Zato predlagamo uvedbo novih varnostnih ukrepov v primeru storitve tega kaznivega dejanja, in sicer odvzem živali, prepoved posedovanja živali ter prepoved približevanja živali, ki je bila žrtev storjenega kaznivega dejanja. Gre za ukrep, ki ga poznajo številne evropske države. Poleg tega sta ukrepa (začasnega in trajnega) odvzema živali in prepovedi stikov z njo predvidena za storitev prekrška nad živaljo tudi v obstoječem ZZZiv. Ker KZ-1 trenutno ne predvideva enakega varnostnega ukrepa v primeru storitve kaznivega dejanja mučenja živali, to pripelje do absurdne situacije, ko se posamezniku, ki nad živaljo stori prekršek, ta žival lahko odvzame in prepovejo stiki z njo, medtem ko se posamezniku, ki nad živaljo stori kaznivo dejanje, tega ne more odrediti. Predlagatelji pa smo pri pripravi predloga upoštevali tudi dejstvo, da gre za storitev kaznivega dejanja mučenja živali, kar pomeni najhujšo možno obliko zlorabe živali. Pri tem so upoštevali tudi primerjavo s pravnimi redi nekaterih ostalih držav članic EU in z ZDA, pripravljeno s strani Raziskovalno dokumentarnega sektorja Državnega zbora RS.[1] Iz navedene primerjave zakonodaje Avstrije, Francije, Islandije, Nemčije, Združenega kraljestva ter nekaterih držav ZDA izhaja, da zakonodaja navedenih držav za kršitev zakonodaje s področja zaščite živali predvideva sankcije, ki so veliko strožje od tistih, ki jih vsebuje KZ-1. Za dejanja, za katera je pri nas zagrožena globa v višini 800 evrov, je kazen v Avstriji približno 9-krat, v Združenem kraljestvu 28-krat in v Nemčiji 31- krat višja.[2] Maksimalna zaporna kazen po slovenski zakonodaji za storitev kaznivega dejanja mučenja živali pa lahko znaša do enega leta, pri čemer v praksi maksimalne kazni še niso bile izrečene. Sedanje kazni so glede na primerjavo z ureditvami v drugih državah torej odločno prenizke. Z zvišanjem kazni se doseže namen preprečevanja kot tudi ponavljanja storitve kaznivega dejanja. Hkrati pa predlagatelji z zvišanjem kazni ciljajo tudi na zvišanje nivoja osveščenosti posameznikov glede pomembnosti njihovih ravnanj z živalmi. Potreba po bistveno strožjih kaznih v primeru najhujše zlorabe živali – mučenja živali, je tako nedvomno jasno izražena. Prav tako pa smo predlagatelji mnenja, da je treba kaznivo dejanje mučenja živali opredeliti tudi kot kaznivo dejanje, ki se ga lahko stori iz malomarnosti. Bistvenega pomena je namreč, da se kaznuje tudi mučenje živali, storjeno iz lahkomiselnosti glede nastanka posledice za žival. Posameznik se mora zavedati, da z živaljo ne more ravnati tako kot s stvarjo, da gre torej za živo bitje, s katerim je treba ravnati previdneje. Zato je po mnenju predlagateljev zelo pomembno, da se kaznuje tudi lahkomiselno ravnanje posameznika z živim bitjem ravno zaradi resnosti nastale posledice. Cilj naše delovne skupine je doseči izvršljivost zakonodaje na področju varstva živali in njena preventivna naravnanost. Predloge oblikujemo sistemsko, zaradi česar je nujno treba prilagoditi ureditev tudi v KZ-1. Cilji predlaganih dopolnitev (kot preventivni ukrep) obstoječih zakonov so kazensko sankcioniranje kršiteljev oziroma mučiteljev živali, boljši nadzor in preventiva ter usklajeno delovanje nadzornih organov. V prilogi Vam pošiljamo tisti del predlogov, ki se nanašajo na KZ-1. Celotni predlog dopolnitev obstoječe relevantne zakonodaje (Zakona o varstvu živali, Zakona o prekrških, Zakona o policiji, Pravilnika o hišnih živalih, Pravilnika o pogojih za zavetišča in zapuščene živali; in že predlaganega Zakona o zavetiščih za živali - iz l. 2006 na pobudo pokojnega spoštovanega predsednika gospoda Dr. Janeza Drnovška) Vam bomo prav tako posredovali, ko bo le-ta dokončno oblikovana v amandmajski obliki. S spoštovanjem Vas lepo pozdravljam, Dr. Mejra Festić, Univerza v Mariboru [1] Id. [2] Tement T., Pravno varstvo živali pred mučenjem: primerjalni pregled ureditve v drugih državah in rešitve primerne za izboljšanje slovenske zakonodaje, diplomsko delo, Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru, Maribor, 2010, str. 73, 74
Živali je treba zaščititi! Najbolj žalostno je to, da človek misli, da je vladar sveta in si lahko vse okoli sebe podreja in z živalmi in rastlinami ravna kak mu srce poželi. Ljudje smo najbolj inteligentni, ampak vseeno izviramo iz živali. Živali enako kot mi čutijo bolečino, strah, trpljenje in ostala čustva in občutke!!
Najbol me razjezi, da živali umirajo, zaradi takih nespremljivih razlogov, kot je testiranje na živalih in pridelava krzna!
Pri pridelavi krzna kroži veliko posnetkov po internetu, kjer živalim uderejo kožo pri zavesti in jih še po tem ne ubijejo, tako da živalim bije srce še 5minut po tem ko jih žive uderejo in gredo skozi grozno trpljenje! Meso teh živali se pa niti ne porabi, saj nihče ne je rakunov, lisic in podobnega..
Pri testiranju pri živalih se pa preizkuša poleg zdravil tudi kozmetika, čistila, praški in podobno. Zaradi testiranja umre na leto preko 115 milijonov živali! Pri nanašanju substanc so živali imobilizirane in v veliko primerih si živali celo zlomijo tilnik, pri poskusu pobega. Živalim nanašajo dražeče snovi v oči ali namerno poškodovano kožo, znanstveniki pa med tem opazujejo, kako snov razžira živo tkivo. Pri poskusih, živali ne dobijo nobenih sredstev proti bolečinam, saj naj bi to motilo potek raziskave..
Vse to morajo živali pretrpeti, samo da lahko ljudje dobimo še en novi prašek ali pa krzneni plašč!
SRAMOTA ČLOVEŠTVU,
to se mora nehat!!!
Tudi sama se popolnoma strinjam s tem, da je kakršno koli nasilje nad živalmi VELIKA KRŠITEV! Tako ravnanje je enostavno (in lepo izraženo) NEDOPUSTNO! Žalostno je samo, da je nekaterim tako malo mar kaj se dogaja z živalmi (nasilje, eksperimenti ipd.).
Imamo se nekakšna inteligentna bitja, v resnici pa smo na nižji stopnji razvoja kako "živali", kot se slabšalno izrazijo nekateri. Resnica je, da žival ne bo nikoli poškodovala drugega, če ne bo napadena(!), vzela bo samo toliko, koliko potrebuje in ne več. Živali niso egoistične, niso hinavske! Skrbijo za svojo varnost in varnost svojih mladičev...
In kakšno pravico imamo ljudje, da se izživljamo nad drugimi živimi bitji? Na podlagi česa smo si prisvojili pravico od samoodločanja, če jo drugim (našim sorodnikom!) kratimo?
SRAMOTA!!!
Svet je potreben popolne prenove!
Mislim, da so predlogih za spremembo zakonodajo zajeti tudi poskusi na živalih, ki bodo glede kozmetike na ravni EU sicer v prihodnjih letih prepovedani, vendar bo težava ostala v prehrambni industriji ter farmaciji.
Drugače pa je poleg ZZZiv in KZ potrebno urediti še vrsto podzakonskih aktov - Pravilnik o zaščiti hišnih živali, Pravilnik o pogojih za imetnike zavetišč za zapuščene živali, ki so hudo pomanjkljivi, in še vrsto druge zakonodaje, ki je pomembna za prostoživeče in divje živali,npr. Zakon o divjadi in lovstvu ...
Ni nobene zakonodaje, ki bi opredeljevala dobrobit drugih hišnih živali, npr. akvarijskih rib, malih glodalcev ...
Zavetišče lahko odpre kdorkoli, predvsem osebe, naravnane v zaslužkarstvo, občine koncesionarke teh zavetišč pa jih ne nadzorujejo ... S tem se ne nadzoruje niti poraba javnih sredstev, kar je že pristojnost druge zakonodaje ter inšpekcij ...
Poseben problem ostaja izvrševanje zakonodaje - VURS in Inšpektorat MOP temu nista dorasla, problem je tudi zainteresiranost pristojnih.
Vsa tovrstna zakonodaja je sedaj naravnana na zaščito človeka pred živalmi ter izkoriščanju živali za ugodje človeka.
Skratka, težav na tem področju je ogromno, saj se nihče ne zanima za to, ljudje so antropocentrično naravnani le na probleme ljudi. Zanemarjanje tega področja pa dela posredno škodo tudi samim ljudem.
Vincenc govori neumnosti ,zaradi očitnega neznanja ,ampak Anti NWO.......kaj tako bedastega pa mislim ,da že dolgo ne.Pa zato zgleda da je družba čisto na dnu.Ali res živimo v državi takih paramecijev....nimam besed o takih...
Kje si ti vzgojen Anti NWO ,bogpomagaj takele igrice se normalni otroci ne igrajo nikjer...in ti razlagaš svojo tezo o razliki med posilstvom in spolnim aktom...
Mislim, da si bil zelooo zlorabljen in tvoja inteligenca je ostala na ravni, ko se je zloraba zgodila.In ne samo spolna ,intelektualna in psihična in zato tvoje motnje...Nepopravljiva škoda.
Dokler ne bomo z živalmi začeli ravnati z vsem spoštovanjem,ki si ga zaslužijo,bomo imeli še veliko opravka,da vzgojimo otroke in mladostnike v ljudi ,ki vedo kako,zakaj in nas bodo vodili....
točno tako mati.Se strinjam s teboj. Ni napredka od poskusov, ker so živali čisto drugačne.
Vincenc, ne klati neumnosti. Takšni kot si ti, ponavadi ne odstopijo evra niti za lačne ljudi, zato nehaj gagat in se prijavi v drugo temo, boš morda bolj koristen.
Dejte mir s temi žvalmi. Ukvarjajte ze raje z lačnimi ljudmi.
Pa še to; poskusi na živalih so koristni, ker tako ljudje dobimo preizkušene izdelke.
1. vsak človek je odgovoren za svojo usodo
2. nobenega kliničnega dokaza ni da poskusi na živalih nam zagotavljajo varne izdelke.
če nisi še opazil smo si nekoliko različni. razmisli!
Podpiram predlog in kot pravi Aleša,naj se zaščiti še živali na katerih delajo razne poskuse.Pri vsej tej današnji razviti tehnologiji,je res žalostno-bedno da še vedno izkoriščajo živali za experimente.Napredka v tej smeri ni,pa se imamo za neki več!
Že stari rek pravi:kdor slabo ravna z živalmi,tudi z ljudmi ne zna!
Podpiram strožje kazni!!
svašta!Saj ne morem verjeti, kake bedarije berem..Tebe je posilil pes, a k temu ste ga vzpodbujali???Žrtev je pes, ti in tvoji prijateljčki pa zafrustrirani froci, ki zaradi svojih staršev nimajo vse pošlihtano v glavi. Čudne igre ste se to igrali...zanimivo, da se jih mi nikol nismo. Spolna zloraba živali ni tak huda, ker to ni otrok?A si ti bolan al kaj????Svašta! Če bi te res kdo posilil, me zanima, če bi se tako pogovarjal. A ti misliš, da je spolni odnos enako kot posilstvo.No, naj te enkrat res en posili, da boš ločil te dve stvari...pol pa se reši travm, če se jih boš lahko... svašta, ste eni bolani v glavo :-S
Od kod tebi posilil? Sem reku, da me je spolno zlorabil in da smo vsi drug drugega spolno zlorabljali in se igrali pac, vsaj tako naj bi bila definicija spolne zlorabe:), saj ni prislo do nobenega posilstva, ceprav seveda kot otroci smo tudi vpili posilstvo za vsako stvar, ze ko te je nekdo taknil, ker se je to zdelo smesno. Sicer pa zanimivo ja, kako se vi niste nic igrali, pa kje ste bili zaprti v stanovanju in pod popolno kontrolo starsev, ali pa so morda kdaj vsa posilili zivali in je bilo to tako travmaticno, da ste to pozabili?
Sicer pa ja spolni odnos in posilstvo je v bistvu ena in ista stvar, samo eni tega pac ne locijo, saj v obeh primerih naj bi slo za penetracijo? Mah brezveze no debatirati, ker itak si vsakdo to razlaga drugace, posilstvo pa naj bi bilo ponavadi nekaj, ko se zgodi proti tvoji volji in z uporabo sile. Sicer pa posilstvo sploh ni tako hudo kot si eni predstavljajo, saj obstajajo se dosti hujse stvari od posilstva, samo folk ocitno ne pozna realnega zivljenja, ker se ima prevec lepo in ne ve, kaksno je zivljenje na ulici, saj za denar se itak naredi vse. Ce se ti odlocis iti v spolni odnos zaradi denarja to pac ni posilstvo, jebatga.
glej, vse je samo v tem ali se nekdo za to prostovoljno odloči ali pa je v to prisiljen. In menda veš. da ko si v to prisiljen, da ne gre samo za psihične travme, pač pa tudi nenormalne telesne bolečine in raztrganine in ne vem kaj vse...
Jaz pa mislim, da se spolni odnos z zivalijo ne bi smelo smartrati kot spolna zloraba ali posilstvo, sicer pa ljudje ocitno imajo probleme lociti te dve stvari, oziroma tri, kadar se govori pac o spolnem odnosu. Spolna zloraba za zival ni tako huda, saj to ni otrok, sicer pa ze spet je treba tocno definirati, kaj naj bi bila spolna zloraba, saj to besedo so si izmislili ljudje z namenom zavajanja ljudi, saj spolni odnos se ne pomeni, da gre za spolno zlorabo ali posilstvo. O temu lahko odloca samo zival. Kaj pa kadar pes ali konj posili zensko? Kdo je tam zrtev?
Oziroma kaj kadar pes spolno zlorabi otroka? Kaj mislite, da je to tako travmaticno za otroka? Jaz sem videl ze dosti primerov spolne zlorabe otrok z strani predvsem psov, med katerimi sodim tudi jaz, toda zaradi tega nimam nobenih trajnih posledic, zato nehajte ze enkrat lagati ljudem v faco in jih zavajati, kako je pol otrok zaznamovan za celo zivljenje, se posebej, ce sami niste bili zrtev spolne zlorabe enostavno ne morate vedeti, kako to zgleda.
Meni osebno je bilo pac to smesno, saj smo se vsi otroci igrali z psemi, ter celo vzpodbujali psa, da spolno zlorabi drugo osebo. Ja res kako perverzno se to slisi, samo to je bila pac igra in mi smo bili otroci, vi pa ste samo neki zafrustrirani in sploh nimate razciscenih pojmov, kaj pomeni igra in kaj spolni odnos in kaj spolna zloraba in kaj posilstvo, tako, da kakrsnakoli resna debata z taksnimi ljudmi je pac nesmiselna.
Sicer pa, ce te spolno zlorabi pes ali odrasla oseba je cisto nekaj drugega, saj pes pac ne ve kaj pocne in vprasanje sploh koliko je pes star. In ja, tudi mi smo spolno zlorabili razne zivali bi se reklo, glede na to, kako vi definirate spolno zlorabo.
No, super! Veseli me, da te skrbijo vsaj otroci! Ko pa te bodo poleg njih (tak kot nas ostale) skrbela tudi druga, pomoči potrebna bitja, boš pa prestopil na neko višjo raven, morda ugotovil, da so stvari dost bolj kompleksne kot si misliš in takrat se boš lahko pogovarjal tudi o teh stvareh. Ker čisto slučajno pišem diplomsko o sovrstniškem nasilju med otroci, pa ti moram povedat, da so krivci za nasilno vedenje otrok največkrat krivi nasilni starši in da se začaran krog v takih družinah nemalokrat začne ravno z nasiljem do domačih živali in nato preide na nasilje do družinskih članov....ko se otrok nauči nasilja, je še samo vprašanje časa, kdaj ga bo začel izvajat nad drugim bitjem..Človeškim, živalskim...SPLOH NI VAŽNO! Nasilje je nasilje.... Zdaj pa poveži in zrolaj v celoto!
Nasprotujem pretiraninim zahtevam za varstvo živali, ker so že sedaj živali bolj zaščitene in nasilje nad živalmi vzbudi večje zgražanje, kakor pa sovrstniško nasilje med otroci.
Ja res zalostno, kako se ljudje borijo bolj za pravice zivali kot pravice ljudi in se posebej otrok.
super, vse lepo in prav in upam, da zadeve stečejo...ampak nekaj pogrešam...morda sem spregledala, ampak..ali poskusi na živalih nikogar ne skrbijo? Mislim, da je popolnoma nedopustno in nepotrebno... Drugače pa bravo!!!!!!!!!!!!!!!!!