Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


PREDLOGI za varčevanje v javnem sektorju
 
Adelajda
Ogledov: 5310
Predlog poslan 01.10.2010
Arhivirano
Zadnja sprememba 01.10.2010 11:04:35

  Predlog   Število glasov   Komentarji (15)   Popravki predloga  

 

Absolutno se strinjam z vami, da je potrebno v javnem sektorju varčevati. A pri tako nizkih plačah določenih javnih uslužbencih se nikakor ne strinjam z znižanjem plač, saj je pred tem potrebno »zategniti pas« drugje in šele nato pri plačah. Zakaj?

 

V nadaljevanju podajam v premislek sledeče predloge s katerimi bi znižali zajeten prihranek:

  1. Ukinitev študentskega dela v javnem sektorju v celoti. Zakaj? Javni sektor je dodobra zaposlen in da si določeni javni uslužbenci olajšajo delo (da hodijo med delovnim časom na klepete k sodelavcem, frizerju, po nakupovanjih ja marsikaj so moje oči videle in slišale) ali morda po prijateljskih vezeh nudijo »finančno pomoč« sinovom, hčerkam prijateljev ali znancev, je na ta račun zaposlenih ogromno študentov. Predlagam ukinitev tovrstnega dela v celoti in naj tako določeni zaposleni v javnem sektorju končno začnejo delati! Nadaljnji predlog: obvezno se uvede v vsak sektor ali notranjo organizacijsko enoto dnevni sestanek za cca 15 minut v katerem bo vsak javni uslužbenec navedel, kaj bo tekom dneva delal in nato konec dneva pripravil poročilo o opravljenem delu. V nadaljevanju se bodo pokazale nedelovne luknje in tako bo v nadaljevanju lahko prišlo do premeščanja javnih uslužbencev oz. odpuščanja.

 

  1. Ukinitev dodatkov k plači. Zakaj mora imeti oseba izplačan dodatek za mentorstvo? Delo dejansko opravi v delovnem času, brez nadur in večino svojega dela prenese na svojega pripravnika. Zakaj mora imeti javni uslužbenec izplačan dodatek za magisterij, doktorat, saj je pogoj za zasedbo delovnega mesta zgolj npr. univerzitetna izobrazba? Ukinitev 20% dodatka za povečan obseg dela. Zakaj? Ta dodatek je v večini izplačan javnim uslužbencem, ki so v tesni zvezi s predstojnikom, vodjo sektorja itd.

 

  1. Ukinitev izplačevanja dnevnic in »nepotrebnih« službenih poti. Zakaj? Vse se dobro zavedamo, da določene poti prinesejo tudi dodatne zaslužke k plači. V tujini ne delaš 24 ur na dan, kar pomeni, da ima javni uslužbenec korist že od tega, da si lahko po končanem delovnem dnem ogleda kraj, ki si ga v privatnem življenju nikoli ne bi izbral za turistično destilacijo. Na službeno pot naj se pošlje izključno javnega uslužbenca, če je potreba in to brez dnevnic. Začnejo naj se končno uporabljati videokonference!

 

 

  1. Ukinitev financiranja šolnin. Zakaj? Javni uslužbenec ima sklenjeno pogodbo o financiranju, večinoma podiplomskega študija in najpogosteje se zgodi, da ta javni uslužbenci po preteku let za katere je bil financiran, zapusti delodajalca. Zopet moramo pomisliti na plačano odsotnost, ki znaša na en izpit po kolektivni pogodbi 10 delovnih dni. S že sklenjenimi pogodbami pa takoj skleniti aneks in prekiniti financiranje (za primer doktorat stane cca 8.000 EUR plus 10 dni za plačan izpit, plus 35 dni za doktorsko delo).Za zasedbo delovnega mesta uslužbenec že izpolnjuje pogoje in NE potrebuje podiplosmke izobrazbe.

 

  1. Ukinitev izplačila prevoza na delo in malice. Zakaj? Ker zaposleni ogromno zaslužijo na račun države, se vozijo 4 skupaj in vsi dobijo povrnjene potne stroške, plus tega je tu ogromno goljufanja, delodajalci pa ga ne znajo ustrezno nadzirati. Zakaj malica? V pomislek, zakaj pa jo nima plačano študent ali brezposelna oseba, ki je na zavodu?

 

  1. Ukinitev izplačila regresa za letni dopust. Zakaj? Ne vidim razloga zakaj mora država plačevati ogromno denarja za ta namen. V pomislek zakaj pa ga nima plačanega študent ali brezposelna oseba, ki je na zavodu?

 

 

  1. Najem parkirnih prostori zgolj za število službenih avtomobilov. Zakaj? Plačanih naj bo izključno toliko mest, kolikor ima organ lastnega voznega parka in NIČ VEČ. Tu bi ogromno pridobili, ker obstaja ogromno organov, ki plačujejo visokoletečim uradnikom in raznim šefom parkirna mesta. Zakaj? Saj imajo visoko plačo. Zakaj pa se mesto ne plača npr. svetovalcu ali pa tajnici, ki imata nižjo plačo?Ker ni pri koritu!

 

 

  1. Ukinitev naročniških razmerij GSM telefoni in povračila zgolj predstojniku in omejitev vrednosti zneska strogo nadzorovati porabo telefonov iz stacionarne linije!

 

  1. Ukinitev nepotrebnih nakupov (slik, svežih rož, prtičkov, …) Zakaj? Če želi imeti uradnica na položaju ali javna uslužbenka lepo pisarni naj si iz svojega žepa uredi pisarno. Organ ti namreč za delo nudi potrebno opremo kot je miza, stol, računalnik in ostalih »lepotnih« dodatkov ne! Ukine naj se gotovina v organih, saj je nepotrebna in je zgolj »mamljiva« za tovrstne nakupe.

 In še bi se našlo!

 

In zapomnite si, javni sektor ni socialna ustanova! In javni sektor pred 20 leti ni imel mobilnih telefonov in takšnega luksuza kot ga ima danes!

 


Ključne besede varčevanje, javni uslužbenci
Kategorija: Javna uprava


Zadnji komentarji:

Lila | 30.10.2010 | 15:04
Podpiram podano pobudo.

V družbeno ekonomski in gospodarski situaciji kakršni je Slovenija (in z njo vsi mi kot državljani ter vse organizacije, ki delujejo v njej) smo se dolžni obnašati gospodarno.

Danes tega ne počnemo.
Če greste po Ljubljani, ni videti posledic krize ... trgovine so še vedno prepolne ... ko greste skozi kakšno drugo regijo, je stanje drugačno.
Delno je to tudi zato, ker je večina zaposlenih v Ljubljani javnih uslužbencev. Kriza nam diha za ovratnik že dve leti in vprašajte kakšnega javnega uslužbenca ali se je zaradi tega odpovedal dopustniškim potovanjem (po možnosti poleti na morje in pozimi smučat). Ta teden so počitnice, in Ljubljana je prazna ... kje so vsi ti ljudje?

Vsi javni uslužbenci imajo iste prihodke že obe ti leti, med tem ko vsi ostali zaposleni v drugih sektorjih večinomo že zelo dobro vedo kaj kriza je. Če so plače vsaj približno ostale enake, pa potekajo optimizacije stroškov na vsakem koraku.

Zakone smo napisali "sami", saj smo pravna država. Ni nam jih nihče dal in zapovedal. In zakone se da spremeniti, posebej, ko teče tako intenziven družbeni razvoj kot je to danes.
Zato je mogoče spremeniti vse kolektivne pogodbe, dodelati zakonodajo, tudi delovno.
Predlagam pa da to naredimo optimalno in ne z blatenjem v vlogi žrtve, ker bomo dobili nekaj evrov manj.

Predlagana lista je dobra (enostavna in zelo konkretna) in dodajam še naslednje pobude
(opomba: podani predlogi ne pomenijo da je povsod 100% tako, je pa % tako visok, da ustrezno ukrepanje definitivno doprinese k optimizaciji poslovanja):

1. ukinitev podjemnih in avtorskih pogodb za vse javne uslužbence.
Zelo pogosto so te pogodbe sklenjene za isto ali podobno delo, ki ga ti zaposleni opravljanjo v organizaciji. Samo opis dela se "spakira" tako da se zadosti dikciji zakona.
Posebej je to pogosto ob kakšnih "horuk" akcijah: projekti, informatizacija, prenove sistemov,...

Predlagam, da se zberejo statistike in da se naredi analiza: avtorske/podjemne pogodbe v upravi skrižano na imena zaposlenih v javni upravi.

In v prihodnje javni uslužbenec ne more imeti podpisane avtorske ali podjemne pogodbe z organizacijo javne uprave, fakuleto, gospodarskim subjektom, niti nevladno organizacijo.
Če hoče delati drugače, naj zamenja službo. To je itak dobro narediti vsakih nekaj let.

2. Pred časom so bile v večini ukinjene podjemne in avtorske pogodbe za zunanje sodelavce javne uprave in izkazalo se je, da so ogromno vsebinskega dela (tudi priprave zakonodaje) opravili strokovnjaki iz fakultet, gospodarstva. Kaj pa potem delajo javni uslužbenici? 
Ob ukinitvi te podpore je ponekod ostala luknja, ker ni bilo ljudi z znanji, da bi nadaljevali aktivnosti. Torej tisti, ki so bili vključni v delo s temi strokovnjaki, tega sodelovanja niso izkoristili niti zato, da se ob delu usposobijo za vsebine, ki jih pokrivajo.

3. Predlagam, da se zberejo statistike in da se naredi analiza: število diplomirancev, magisterijev, doktoratov, specializacij ter drugih certifikatov za uslužbence javne uprave v zadnjih desetih letih. Tu so bila tudi usposabljanja za predsedovanje in delo v Bruslju,...
To je dejavnost v katero so vlagali prenekateri zaposleni v upravi.
Zanimive morajo biti tudi vrednosti plačanih šolnin, potnih stroškov itd.
Predvsem pa: je kdo izmeril kako ti višje usposobljeni kadri sedaj več in bolje prispevajo k razvoju uprave, družbe in njihovega delovnega področja?

Se strinjam, ljudi je treba usposabljati, ampak ne na račun tega, da imajo v službi potem pomoč študentov, notranjih in zunanjih sodelavcev. Dejstvo je, da ko je zaposleni v študijski fazi, je manj delovno storilen na delovnem mestu. Zato predlagam, da če se odloči zato, naj skrajša svoj delovni čas na polovičnega ali na 6 ur na dan in jasno razmeji ta sva svetova.
Smo samo ljudje in pregorevanje nima smisla. Zato je treba zavestno sprejeti odločitev kaj z nečim pridobiš in si se ob tem čemu pripravljen tudi odpovedati.

4.Če se odločiš, da delaš v javni službi, si "civil servant" in to narediš zavestno.
Zato niti nimaš pravice zahtevati istih pravic kot jih imajo tisti, ki so zaposleni v drugih sektorjih kjer je rizičnost izgube delovnega mesta bistveno višja. Biti zaposlen v upravi predstavlja določeno varnost in tega se javni uslužbenci dobro zavedajo, ampak so šli predaleč na račun drugih. Da ne bo pomote ... sistem delovanja države je to omogočil, ljudje pa seveda vse sprejmemo s hvaležnostjo in ko nam ponudijo prst, zgrabimo roko.

Menim, da je o vseh podanih pobudah potrebno razmisliti tudi v vseh ostalih sektorjih.

Za konec:
sprejemanje sprememb je najtežja stvar v človekovem življenju. Če gredo v dobro, je to bistveno lažje. Ko pa so to spremembe, v katerih vidimo, da bomo zaradi njih imeli manj, da bomo morali spremeniti svoj življenjski slog, je to zelo boleče.
Pogosto pa ne vidimo, da sprememba, ki je v prvem momentu videti grozna, v naslednjem koraku prinaša veliko dobrobiti.
Včasih je treba stopiti en korak nazaj in potem lahko narediš tri naprej.

Najlepši primer je zdravje posameznika. 
Na intuitivni ravni vsak točno ve kdaj se začenja njegova bolezen. Samo, da teh signalov telesa, uma, duše ne znamo prepoznati. Ko jih prepoznamo, je bolezensko stanje pogosto že v zelo razviti fazi. Če bi reagirali v prvi fazi, bi si opomogli ob majhnih spremembah ... prehrana, gibanje, zamenjava službe, ureditev medsebojnih odnosov s strpno komunikacijo in kakšna manjša medicinska podpora z zdravili. Ampak kaj, ko ne moremo ... ko je te majhne spremembe tako težko narediti, npr. prenehati kaditi.
In za svoje zdravje je vsak odgovoren sam. Žlico v usta dajemo sami, nihče nam je ne poriva .. torej hrano uživamo sami in lahko svoje telo z njo gradimo ali pa uničujemo.
Ampak s tem sami sebi gradimo polje za bolezni s katerimi bomo potem morali živeti in se boriti.

Isto je z družbo/državo.
V stanju v kakršnem smo, smo že v hudo zapletenem zdravstvenem stanju in še vedno se otepamo z vsemi štirimi. Malo je še mest, kjer lahko učinkovito delujejo samo majhni ukrepi, ki jih mogoče sploh ne bi opozili. Za to je bil čas pred petimi leti.

Zato vse pozivam, da prenehamo gledati samo na svojo perspektivo in na danes.
Spremembe so dobrodošle in prinašajo nove rešitve, ki prinašajo nove kvalitete. Nikoli ne bo več tako kot je bilo in zato se nehajmo oklepati tistega kar smo si "sestavili" do sedaj in uvidimo kam smo se pripeljali. 
Najdimo rešitve, ki nam bodo v prihodnje zagotavljale kvalitetno in srečno življenje.

Predlagam, da javna uprava postane "primer in vzgled", ker ima tisti moment večje varnosti in zaposleni so bistveno manj ranjeni kot ostali, ki so v večini primerov, po dveh kriznih letih, že v vlogi žrtve in rabijo zelo močno motivacijsko sredstvo, da se premaknejo k pozitivnemu pogledu na življenje. 
Tipsy | 28.10.2010 | 15:57
 
Meni se zdi predog dober in sem ZA. Poznam razmere in mislim da so objektivno ocenjene pa ne delam tam.
znalček | 11.10.2010 | 09:33
Tole osebo , ki je dala tako neumen predlog, bi pa prav rad spoznal. Najbolje bi bilo potem kar ukiniti tudi plače vsem javnim uslužbencem, ki itak nič ne delajo. Naj bodo veseli, da so lahko osem ur na toplem. Aja, pa saj bi jim lahko tudi gretje ukinili.

V resnici, me res zanima, ali je v interesu državljanov, da v državni upravi ostanejo samo nesposobneži, katerih se ne da tako malo plačati, kot lahko malo naredijo. Tisti sposobnejši  so že tako pod udarom kakšne polovice podobno mislečih temu predlagatelju, ki imajo državne uslužbence za nepotrebne zajedalce, hkrati pa za svoje delo praviloma dobivajo nižjo plačo, kot bi jo za podobno delo v gospodarstvu.

Anti NWO | 21.10.2010 | 17:02
 
Samo ljudje ponavadi vseeno naredijo vec kot prevec tudi ce so zelo malo placani, saj ce imas povprecno ali minimalno placo, to ne pomeni, da delas samo polovico manj, oziroma je celo nasprotno, saj ponavadi manj kot je clovek placan vec dela, saj on ne mora delati manj kot toliko, saj z polovicno hitrostjo se ne da delati. Tudi cigaret ne moras kaditi pocasneje kot gori, saj cene se ti bo sam ugasnil, torej moras vleci.
jurcek | 07.10.2010 | 10:06
S predlogom se večinoma strinjam, kot sledi:

1.Ukinitev študentskega dela v javnem sektorju v celoti. 
Strinjam se z nadzorom porabe del.časa in ugotovitvi viškov časa/resursov

2.Ukinitev dodatkov k plači. 
Naj veljajo pogoji, kot v gospodarstvu: tam mentorstvo ni plačano. Plača ni odvisna od papirja neke univerze, temveč od znanja, ki ga lahko ponudiš delodajalcu. 

3.Ukinitev izplačevanja dnevnic in »nepotrebnih« službenih poti.
Če pa je službena pot nujna, je izplačilo dnevnic primerno.  

4.Ukinitev financiranja šolnin. 
Se strinjam. Šolnine naj se financirajo samo, če gre za nujno izobraževanje iz področja dela; s tem da mora zaposleni to znanje potem vsaj določen čas nuditi delodajalcu.

5.Ukinitev izplačila prevoza na delo in malice. 
Vsi poznamo primere, kako se koristijo potni stroški, čeprav zaposleni stanuje 'za vogalom'. Potreben je nadzor, da se to uredi. 
Malica je plačana dvakrat, saj je plačan tudi čas zanjo.

6.Ukinitev izplačila regresa za letni dopust. 
Pogoji naj bodo taki, kot v gospodarstvu. 

7.Najem parkirnih prostori zgolj za število službenih avtomobilov. 
Se strinjam; vendar pa naj bodo parkirni prostori zagotovljeni, tako da bodo lahko tako uslužbenci kot tudi obiskovalci inštitucij tam parkirali (pa čeprav proti plačilu). 

8.Ukinitev naročniških razmerij GSM telefoni in povračila zgolj predstojniku in omejitev vrednosti zneska strogo nadzorovati porabo telefonov iz stacionarne linije!
Se strinjam z ukinitvijo povračil.
Lepo bi bilo že, če bi se javni uslužbenci odzivali na telefonske klice/maile občanov in v doglednem času reševali stvari!

9.Ukinitev nepotrebnih nakupov (slik, svežih rož, prtičkov, …) 
Se strinjam.
Dejan | 06.10.2010 | 21:31
1. Enostavno obdavčiti vse ki delajo enako ne glede na trajanje zaposlitve. Študenti, če imajo čas, naj delajo, vendar naj prispevajo v blagajno enako kot vsi ostali. 
Glede kontrole pa takole: vodenje evidenc delovnega časa in postavitev benchmarka za večina delovnih nalog. Nadzor je pomemben, tega pa ni oziroma noben sedaj to ne jemlje resno. 

2. Ukinitev dodatkov k plači - vsekakor. Saj ima službo, kjer se zahteva določena izobrazba in znanje in to vsekakor ne smemo posebej nagrajevati

3. To ne moreš tako gledat, tu si malce "stran" od logike. Nadzor in omejitev potovanj da, vendar če gre nekdo od doma, naj ne bi šel zato, ker je sam tako želel, ampak zato, ker ga je poslala firma in npr 40€ dnevnice za tujino ni nek strošek .Tam nimaš hladilnika kot doma ali kuhinje, da si nekaj skuhaš, ampak greš jest ven in dostikrat se ti zgodi, da tisto dnevnico pokuriš v celoti. In kaj naj počne nekdo po tvojem po delovnem času v nekem tujem mestu? Če bi bil kdaj na službenem potovanju, delavnem, potem bi lahko vedel, da si včasih tako utrujen, da te ne zanima praktično nič drugega kot tuš in postelja. Če pa si imaš čas zvečer ogledati neko mesto v tujini, pa je toliko bolje, malce za sprostitev, malce za kakšno večerjo s poslovnim partnerjem, kjer je debata bolj sproščena in se da marsikaj tudi takrat, po tvoji logiki, prostem času, veliko bolje rešit. 

 4. "Ukinitev financiranja šolnin" - če je to v interesu delodajalca, potem naj se so-financira (recimo 20%). Višja izobrazba in s tem znanje naj bi pripomoglo k večjem uspehu podjetja ali v tem primeru javnega zavoda. Vendar pa je potrebno z zaposlenim podpisati pogodbo, da v kolikor zaposleni ne opravi šolanja, da se šolnina vrne nazaj iz njegovega žepa. 

5. "Ukinitev izplačila prevoza na delo in malice" - dobro, ne pretiravaj. Raje je potrebno odpraviti nepravilnosti, da se sploh nekdo v javnem sektorju vozi tudi 100km daleč in dobi za to 100% potne stroške. Sploh da potem vsak od 3 sopotnikov vleče svojo kilometrino. Če že je tak primer, nujen in neizbežen, potem naj se mu izplačajo potni stroški tako kot nekje v gospodarstvu - npr 60 ali 70% cene najcenejšega javnega prevoza. 

6. "Ukinitev izplačila regresa za letni dopust" - v vsakem primeru je potrebna neka stimulacija, kot npr božičnica. Javni sektor bi moral biti strogo vezan na privatni sektor. Pravila iz privatnega sektorjan aj veljajo tudi za javni sektor. Enako z zneski. Če je kriza, kot sedaj in imamo padec BDP-ja, potem se o regresih ali božičnicah nimamo kaj pogovarjat. Če nam gre dobro, potem je prav, da so zaposleni deležni recimo božičnice.

 7. "Najem parkirnih prostorov zgolj za število službenih avtomobilov" - ok, se strinjam. 

 8. "Ukinitev naročniških razmerij GSM telefoni in povračila zgolj predstojniku in omejitev vrednosti zneska strogo nadzorovati porabo telefonov iz stacionarne linije" - omejiti klice na samo službene pogovore ali plačilo bonitete in plačilo privatnih klicev. 

9. "Ukinitev nepotrebnih nakupov (slik, svežih rož, prtičkov" - potreben je samo dober nadzor, kaj je res potrebno in kar ni. 

Malce realnih zkušenj ti še manjka, drugače pa s tvojo logiko podpiraš čisti ameriški-sužnjelastniški kapitalizem. Če bi bil ti s temi tvojimi idejami nek vodilni, potem mi verjemi, da ne bi bil dolgo, razen če misliš živeti sam na svetu. Nekaj moraš dati ljudem, ampak po drugi strani pa tudi veliko zahtevati. Javni sektor naj ima enostavno enake pogoje dela, bonitet, plačevanja, plač samih kot ima privatni sektor (primerljivo s primerljivim). Problem v Sloveniji je, da očitno nimamo v javnem sektorju sposobnih managerjev, ki bi lahko vse te stvari dobro nadzorovali in služili državi. Enostavno je še zmeraj preveč "jugo-logike" v javnem sektorju in to se vsekakor pozna. Na managerske pozicije je potrebno povabiti sposobne managerje iz gospodarstva, ki bodo ljudem v javni upravi oprali možgane od jugo-logike in jim pokazali, tako in drugače, kako se mora delati, da se zviša produktivnost in zmanjša stroške. Potrebno je postaviti realne cilje za vsako tako javno ustanovo in to sploh ni tako težko, samo prave ljudi in voljo je potrebno imeti. 


cato | 06.10.2010 | 14:49
menim, da bi se morali boriti, da tudi študentje dobijo vse kar jim pripada po zakonu o delovnih razmerjih saj tudi oni delajo, ne pa da bi se borili da bi kdo zgubil te pravice, nekdo se je leta in leta boril za pravice, ki jih danes imajo zaposleni in treba jih je nadgraditi ne pa se boriti proti njim, to lahko gre na roko le delodajalcem, ki so nenasitni in bi radi živeli v oblakih na račun obubožanih zaposlenih, tako to ne gre ustvarjeno bi naj sorazmerno delili ne eni vse drugi nič 
sabina81 | 06.10.2010 | 08:21
Zelo zanimivo, predvsem točki o študentskem delu in izobraževanju, čeprav bi slednjem jaz ne bi bila tako stroga in bi kvečjemu omejila bonitete (na primer pri nas človeku za posamezen izpit pripada 2 dni dopusta ipd). Se mi pa zdita točki 5 in 6 preradikalni, kot je napisala že Katrin. Dodala bi pa še, da bi bilo dobro preučiti organizacijo JU in odstraniti nepotrebne vmesne nivoje nadrejenih, saj nismo daleč od tega, da bo na vsaka 2 zaposlena en "šef", kar je po moje tudi razlog, da statistike kažejo tako visoko povprečno plačo v javnem sektorju.
Anti NWO | 05.10.2010 | 09:43
 
Komentar je bil izbrisan.
Razlog: ponovitev enakega komentarja
Anti NWO | 05.10.2010 | 09:43
 
Ja vsekakor zanimiv predlog, sicer pa me zanima, kaksne place majo teji javni usluzbenci, itd... morali bi dati UTD vsem drzavljanom in bi bil mir.
katja | 05.10.2010 | 08:55
Poglejmo javno in zasebno. V zasebnem sektorju delavce odpuščajo vse zaradi večjega dobička in tisti, ki ostajajo, morajo delati dvakrat toliko, da nadoknadijo manjkajočo delovno silo. V javnem sektorju pa namesto, da bi dobro plačali tiste javne uslužbence, ki delajo za naš višji žiljenjski standard, varnost in zdravje, zaposlujejo takorekoč potraten in nepotrenem kader, ki ga pa je v nedogled preveč. 

Torej? V zasebnem sektorju je potrebno zaposlovati več ljudi, da se ne bomo izčrpali, v javnem sektorju pa je potrebno narediti čistko in zaposlovati le takšne ljudi od katerih bo imela cela država korist, saj so vendar plačani na račun zasebnega sektorja - gospodarstva. 
luvi | 04.10.2010 | 09:24
S predlogi se strinjam (vključno z uvodnim stavkom, da je potrebno nekaterim osnovne plače zvišati)  in dodajam še naslednje:

10. Pravica do dopusta 4 tedne in ukinitev vseh "izmišljenih" dodatnih dni dpusta, ki jih imajo le še JUi (npr. za delo z računalnikom (!!!!), za izobraževanje, za "pomembnejša" delovna mesta, za delovno dobo itd. Naj tudi zanje veljajo enaki pogoji, kot tisti v gospodarstvu (dodatni dnevi po ZDR: izmensko delo, otrok do 15 let in skrb za družinskega člana s posebnimi potrebami.)

11.  Ukinitev dodatkov za delovno dobo: če si sposoben, napreduješ in se ti s tem viša plača,  če vegetiraš - kot veliko JU - pa ne vidim razloga, da bi se z leti plača (umetno) višala.

12. Ukinitev sedanjega sistema napredovanj - napredovanje mora pomeniti premestitev na drugo (višje) delovno mesto, na mesto z večjo zahtevnostjo, ne pa da 40 let delaš za istim šalterom in vsakih nekaj let dobiš večjo plačo. Zakaj?
 
Pod točkama  5) n 6) sta, kot je zapisala Karin, ki jih imamo vsi zaposleni, pa bi morda bilo vseeno dobro razmislit, da se ukineta. Za vse zaposlene. Predvsem povrnitev stroškov za prevoz na delo, s katerim se umetno delajo razlike med tistimi, ki služijo kruh v svojem kraju in med tistimi, ki v ta kraj hodijo s svojimi konjički, kupljenimi prav s tem denarjem in zraven te "ugodnosti" še onesnažujejo zrak "ne njihovega" kraja.

Katrin | 04.10.2010 | 23:31
Res vas ne razumem s tem ukinjanjem povrnitve potnih stroškov. To pomeni, da bo 95% ljudi prisiljeno iskati zaposlitev v svojem domačem kraju. Kar neizogibno pomeni tudi večanje nezaposlenosti. Javni prevoz v sosednji kraj pomeni tudi do 100 eur, kar je pri več kot povprečni plači 1000 eur 10%, pri običajnejši plači 700 eur pa že dobrih 14%.
luvi | 06.10.2010 | 08:32
.... da se dopolnim: ukinitev zakonskega določila, da je delodajalec dolžan povrniti zaposlenemu stroške za prevoz na delo - naj bo to delodajalčeva izbira.
Zakaj ukinitev potnih stroškov: (?) 
1. ker ta že dolgo ni več realno nadomestilo (oz. povrnitev dejanskih stroškov) za prevoz na delo in to predvsem v javnih službah
2. ker več ljudje (predvsem višje izobraženi) iz manj razvitih krajev ne bi bežali v prestolnico predvsem zaradi "umetno" višje plače zarati tega nadomestila (koliko že dobi nekdo, ki se iz Murske Sobote vozi v Ljubljano? In navadno se ne vozi sam ampak npr. 4 skupaj od katerih vsak dobi povračilo, kot bi se vozil sam.)
3. ker je to mazanje oči zaposlenim (navidezno višja plača, ko pa odidejo v pokoij je pokojnina naenkrat mnogo, mnogo manjša od prejemkov v času zaposlitve)
4. in nenazadnje, ker takšno nadomestilo ni zakonsko določeno nikjer v EU (po kateri se tako radi zgledujemo) - če sem napačno obveščena , me prosim popravite.
... in še bi se našlo
Katrin | 07.10.2010 | 02:44
Zakon določa, da mora delodajalec povrniti stroške javnega prevoza zaposleneg do delovnega mesta. V kolikor javni prevoz ni omogočen, se povračilo vrednoti v bencinu.

Običajno predvidevanje tudi pri begu možganov v tujino je, da ljudi vodi izključno denar, kljub temu, da to predvidevanje ni nikjer potrjeno. V anketnih vprašalnikih pri višje  izobraženih visoko kotirajo delovno okolje, možnost napredovanja in delovni čas. Denar je  pomemben, ampak ne tako, da bi lahko s statistično verjetnostjo zanesljivo predvidevali, da se bodo zaradi 100 eur ljudje pripravljeni voziti 2 uri daleč na delo ali se celo preseliti.

Jaz bi ljudem, ki se vozijo po štirje skupaj na delo dala celo nagrado za ekološko osveščenost in varčnost. Manj izpušnih plinov, manj gneče na cestah, manj porabe bencin.
Katrin | 02.10.2010 | 14:45
Dober predlog, ne strinjam pa se s 5) in 6), ker sta to pravici pri delu, ki pripadata vsem zaposlenim, ne glede na delodajalca.

PREDLOGI za varčevanje v javnem sektorju

 

Absolutno se strinjam z vami, da je potrebno v javnem sektorju varčevati. A pri tako nizkih plačah določenih javnih uslužbencih se nikakor ne strinjam z znižanjem plač, saj je pred tem potrebno »zategniti pas« drugje in šele nato pri plačah. Zakaj?

 

V nadaljevanju podajam v premislek sledeče predloge s katerimi bi znižali zajeten prihranek:

  1. Ukinitev študentskega dela v javnem sektorju v celoti. Zakaj? Javni sektor je dodobra zaposlen in da si določeni javni uslužbenci olajšajo delo (da hodijo med delovnim časom na klepete k sodelavcem, frizerju, po nakupovanjih ja marsikaj so moje oči videle in slišale) ali morda po prijateljskih vezeh nudijo »finančno pomoč« sinovom, hčerkam prijateljev ali znancev, je na ta račun zaposlenih ogromno študentov. Predlagam ukinitev tovrstnega dela v celoti in naj tako določeni zaposleni v javnem sektorju končno začnejo delati! Nadaljnji predlog: obvezno se uvede v vsak sektor ali notranjo organizacijsko enoto dnevni sestanek za cca 15 minut v katerem bo vsak javni uslužbenec navedel, kaj bo tekom dneva delal in nato konec dneva pripravil poročilo o opravljenem delu. V nadaljevanju se bodo pokazale nedelovne luknje in tako bo v nadaljevanju lahko prišlo do premeščanja javnih uslužbencev oz. odpuščanja.

 

  1. Ukinitev dodatkov k plači. Zakaj mora imeti oseba izplačan dodatek za mentorstvo? Delo dejansko opravi v delovnem času, brez nadur in večino svojega dela prenese na svojega pripravnika. Zakaj mora imeti javni uslužbenec izplačan dodatek za magisterij, doktorat, saj je pogoj za zasedbo delovnega mesta zgolj npr. univerzitetna izobrazba? Ukinitev 20% dodatka za povečan obseg dela. Zakaj? Ta dodatek je v večini izplačan javnim uslužbencem, ki so v tesni zvezi s predstojnikom, vodjo sektorja itd.

 

  1. Ukinitev izplačevanja dnevnic in »nepotrebnih« službenih poti. Zakaj? Vse se dobro zavedamo, da določene poti prinesejo tudi dodatne zaslužke k plači. V tujini ne delaš 24 ur na dan, kar pomeni, da ima javni uslužbenec korist že od tega, da si lahko po končanem delovnem dnem ogleda kraj, ki si ga v privatnem življenju nikoli ne bi izbral za turistično destilacijo. Na službeno pot naj se pošlje izključno javnega uslužbenca, če je potreba in to brez dnevnic. Začnejo naj se končno uporabljati videokonference!

 

 

  1. Ukinitev financiranja šolnin. Zakaj? Javni uslužbenec ima sklenjeno pogodbo o financiranju, večinoma podiplomskega študija in najpogosteje se zgodi, da ta javni uslužbenci po preteku let za katere je bil financiran, zapusti delodajalca. Zopet moramo pomisliti na plačano odsotnost, ki znaša na en izpit po kolektivni pogodbi 10 delovnih dni.

 

  1. Ukinitev izplačila prevoza na delo in malice. Zakaj? Ker zaposleni ogromno zaslužijo na račun države, se vozijo 4 skupaj in vsi dobijo povrnjene potne stroške, plus tega je tu ogromno goljufanja, delodajalci pa ga ne znajo ustrezno nadzirati. Zakaj malica? V pomislek, zakaj pa jo nima plačano študent ali brezposelna oseba, ki je na zavodu?

 

  1. Ukinitev izplačila regresa za letni dopust. Zakaj? Ne vidim razloga zakaj mora država plačevati ogromno denarja za ta namen. V pomislek zakaj pa ga nima plačanega študent ali brezposelna oseba, ki je na zavodu?

 

 

  1. Najem parkirnih prostori zgolj za število službenih avtomobilov. Zakaj? Plačanih naj bo izključno toliko mest, kolikor ima organ lastnega voznega parka in NIČ VEČ. Tu bi ogromno pridobili, ker obstaja ogromno organov, ki plačujejo visokoletečim uradnikom in raznim šefom parkirna mesta. Zakaj? Saj imajo visoko plačo. Zakaj pa se mesto ne plača npr. svetovalcu ali pa tajnici, ki imata nižjo plačo?Ker ni pri koritu!

 

 

  1. Ukinitev naročniških razmerij GSM telefoni in povračila zgolj predstojniku in omejitev vrednosti zneska strogo nadzorovati porabo telefonov iz stacionarne linije!

 

  1. Ukinitev nepotrebnih nakupov (slik, svežih rož, prtičkov, …) Zakaj? Če želi imeti uradnica na položaju ali javna uslužbenka lepo pisarni naj si iz svojega žepa uredi pisarno. Organ ti namreč za delo nudi potrebno opremo kot je miza, stol, računalnik in ostalih »lepotnih« dodatkov ne! Ukine naj se gotovina v organih, saj je nepotrebna in je zgolj »mamljiva« za tovrstne nakupe.

 

In še bi se našlo!

 

 

In zapomnite si, javni sektor ni socialna ustanova! In javni sektor pred 20 leti ni imel mobilnih telefonov in takšnega luksuza kot ga ima danes!

 


Ključne besede: varčevanje, javni uslužbenci