Pokrajine
Predlagam, da v Sloveniji ustanovimo osem pokrajin, ki bi temeljile na tradicionalnih zgodovinsko-kulturnih področjih na katere se slovenci delimo že stoletja. Oziroma, predlagam da bi Služba vlade za lokalno samoupravo to vzela kot enega najpomembnejših kriterijev za določitev števila in območij bodočih pokrajin. Te bi bile (z imeni in približno določitvijo območij):
1. Primorska (Slovenska Istra, Kras, Brkini z dolino Reke, Vipavska dolina, Goriška Brda, Idrijsko in Cerkljansko, Posočje)
2. Notranjska (Dolina Pivke in Postonjska kotlina, Snežniško pogorje, Notranjsko podolje - Od Babnega polja do Logatca, Ljubljansko barje s okolico)
3. Gorenjska (Ljubljanska kotlina, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje, Dolini Save Dolinke in Save Bohinjke, Posavsko hribovje zahodno od Zasavja).
4. Dolenjska (Dolenjsko podolje, Suha Krajina, Ribniško in Kočevsko območje, Bela Krajina, širša okolica Novega Mesta, Posavje)
5. Štajerska (Celjska kotlina, Zasavje, Posotelje, Savinjska dolina Šaleško območje, večji del Pohorja, Dravsko polje z Halozami, Slovenske Gorice in Prlekija)
6. Koroška ( Tri doline: Mežiška, Mislinjska in Dravska)
7. Pomurje (Pomurska ravnina in Goričko)
8. Ljubljana (kot ločena pokrajinska enota s posebnim statusom, njen status bi urejal poseben zakon o glavnem mestu)
Utemeljitev:
a) Take enote bi temeljile na zgodovinski in kulturni delitvi, ki jo Slovenci upoštevajo za svojo regionalno identiteto. Nekatera robna območja so sicer zaradi odmaknjenosti in različnih zgodovinskih okoliščin to identiteto izgubila, vendar pa so temeljna jedra ostala in so razpoznavna.
b) S takimi enotami bi dosegli popolno decentralizacijo. Sedaj je vsa ekonomska moč razdeljena v središču države, v Ljubljani in njeni okolici. Z tako razdelitvijo bi ustanovili dve veliki in močni pokrajini na zahodu in vzhodu (Primorsko in Štajersko), ki bi pomenili močno protiutež središču države. Nadalnjo decentralizacijo bi dosegli tako da bi osrednji del države razdelili na tri pokrajine (Notranjsko, Dolenjsko, Gorenjsko), ki bi preprečevale centralizacijo v osrednjem delu države. Na tak način bi tudi ekonomsko moč iz širše okolice Ljubljane razporedili med te tri pokrajine in jim tako omogočili stabilnost in razvoj. Z ustanovitvijo Pomurja in Koroške bi lahko zadostili tako razvojnim potrebam teh robnih območij in tako ločeni kulturni identiteti teh območij.
c) Vsaka od teh pokrajin bi imela določene značilne krajinske, naravne in kulturne značilnosti, ki bi se jih lahko izkoristilo za izoblikovanje posebnega razvojnega koncepta za vsako posebej. V Turizmu bi bilo to izrazito: Primorska bi temeljila na morju, reki Soči, ter svoji kulinariki in vinih. Notranjska bi se usmerila v trženje turističnih produktov v zvezi s svojimii naravnimi pojavi in naravnimi bogatstvi (npr. jame, presihajoča jezera, gozdovi). Dolenjska bi se usmerila v trženje svoje bogate kulturne dediščine in ljudskega izročila. Gorenjska bi se lahko usmerila v gorništvo in razvoj zimskega turizma. Štajerska bi se zavzela za razvoj termalnih vrelcev in toplic ter tudi svoje kulinarike itd. itd. Podobno razčlenitev bi lahko storili tudi v drugih gospodarskih panogah.
To je pokrajinski zemljevid, po mojem predlogu:
s297.photobucket.com/albums/mm205/The_Alchemist_01/
Seveda so možni še popravki v smislu različnih občin, ki bi se odločale vkateri izmed pokrajin biti (Ig, Litija, Zagorje ob savi, Mislinja, ipd.)
zgodovinske pokrajine?
komu lažete, vsi vemo, da ssmo mel v zgodovini samo 4:
Kranjska,
Goriška,
Štajerska,
Prekmurje.
Da niti ne omenim, da se EU deli na pokrajine(regije) in da priporoča da ima regije vsaj čez pol milijona prebivalcev- za predlagano regijo je tako regija, ki vsebuje Furlanijo- Julijsko Krajino, Slovenijo, Koroško in Istro, z glavnim mestom Ljubljano- strokovnjaki v EU so namreč ugotovili,da bi tako velike regije pripomogle k večjemu regionalnem razvoju in zmanjševanju razlik.
Sam sem tudi za manjše pokrajine, vendar se mi zdi 8 občutno preveliko. Zgodovinske pokrajine so se oblikovale po lastništvu plemiških družin in so izhajale iz fevdalnega reda, ne pa iz naravnih danosti(drugače gorenjci, ljubljančani, dolenjci in notranjci verjetno ne bi bili v isti). eno so pokrajine, kot nek družbeni pojhem(gorenjci, notranjci, dolenjci, ipd) v čemer je veliko emocij in vsak hoče bi samosvoj, danes pa bi morala ureditev slediti sodobnim zahtevam in gospodarski razvitosti ter posebnostim regije.
V Nemčiji, so zvezne dežele razdeljene še dodatno na Okraje(kreis) in tudi ti so večinoma večji od Slovenije, oz. take velikosti da jih Slovenija ne bi zdržala, pa se ljudje tam ne pritožujejo ker nimajo svoje pokrajine- tako recimo ponosni Lužičani, Švabi, Franki, ipd. nimajo svojih zveznih dežel, ampak le kreis- morda bi tako pokrajine razdelili tudi v Sloveniji
Pokrajine niso isto kot kohezijske regije za evropsko kohezijsko politiko. V ta namen se pač združi zahodne pokrajine v eno regijo, vzhodne pokrajine v drugo regijo, Ljubljana pa je tretja regija. Regija, ki bi vsebovala Slovenijo v celoti, pa še nekaj tujih pokrajin, pa slabše razvitim delom Slovenije ne bi prav nič koristila, ker bi bili na istem kot smo zdaj, ko je celotna Slovenija ena regija.
Že če smo zgodovinsko točni. Kranjska je od zmeraj bila razdeljena na 3 podpokrajine, to je Dolenjsko, Gorenjsko in Notranjsko, da telitev je bila tudi upravna in to dolgo časa. Štajerske smo imeli samo 1/3, ostali dve sta današnja avstrijska dežela Štajerska. Goriško smo imeli tudi skoraj v celoti kot Kranjsko, razen dela Furlanske nižine. Koroško smo tudi imeli, le da 90% je na žalost pripadlo Avstriji, Sloveniji pa le Mežiška dolina in okolica Dravograda. Prekmurja ni blo, saj je bilo razdeljeno med dve ogrski županiji. Treba omeiti tudi Istro, kamor sta spadali današnja Slovenska Istra in Brkini. Pa seveda še svobodno mesto Trst.
Torej tvojemu seznamu manjkajo še Koroška, Istra in Trst.
Res je, da so te dežele v svoji osnovi nastale preko fevdalnega sisitema, z zaruževanjem posesti fevdalcev itd. Ampak treba pa pripomnit, da te fevdalne posesti so nastale v zgodnjem srednjem veku in so se opirale na zgodnje politične tvorbe frankovskega kraljestva (npr. že takrat je obstajala skrivnostna Karniola, istočasno s Karantanijo), poleg tega pa so se t posesti tudi omejevale na naravne meje, reke, gorovja, doline (npr. posesti Salzburškega škofa na Gorenjskem so se več ali manj ujemale z Poljansko in Selško dolino itd itd). Sedaj pa treba pripomniti to da čeprav so te razdrobljene posesti res nekaj drugega kot identiteta ljudi, so se te posesti poenotile v lasti Habsburžanov najkasneje nekje do 15. ali 16. stolejta. Od takrat naprej so bile to enovite tvorbe, ki so jih Habsburžani uporabljali za organizacijsko delitev svojih matičnih posesti v Avstriji, torej de facto je to bila neka regionalna delitev habsburške monarhije. Ta delitev je kasneje vplivala na ljudi na terenu zato da o izoblikovali ideniteto v zvezi s temi deželami (in to še preden je nastala nacionalna identiteta), kar pa je jasno vidno tudi danes. Slovenci smo v okviru teh enot živeli praktično skoraj 400 let in so na nas temeljno vplivale in to se vidi še danes. Skrakta, ta politična delitev je v toku stoletij klučno vplivala tudi na kulturno in družbeno pripadnost ljudi. Pred 100 leti pa so se razkrojile in se začele mešati in stapljati, vendar kot sem že prej napisal so jedra še precej vidna. 400 let razvoja se pač težko izbriše. Zato mislim da je prav, da te enote povrnemo.
Vendar, kljub vsemu so se v teh 100 letih od kar te dežele in poddežele ne obstajajo več, določene zadeve spremenile, tudi zaradi modernih gospodarskh in političnih sprememb, bodisi zaradi naravnh danosti. Zaradi tega mislim, da je pač samo treba meje teh starih dežel malo posodobit, zato da bodo odgovarjale tem spremembam, ki so se zgodile medtem. Tako naprimer bi se v Koroško lahko vključil Slovenj Gradec, ki je bil prej na štajerskem. Vipava, Idrija in Ilirska Bistrica, ki so bile prej pod Notranjsko bi šle pod Primorsko. Krško in Brežice k Dolenjski. itd itd itd.
Glede velikosti. Slovenija sama je že manjša kot povprečna evropska Pokrajina (npr. Bavarska) in blo bi iluzorno delat neke primerjave sedaj s evropskimi pokrajinami, kajti v tisto kategorijo zarado objektivnih dejstev nikoli ne bomo spadali. Zato je pač najbolje da na NUTS 2 ravni Slovenija ostane kot enotna pokrajina in bi njene notranje enote bile pod ravnjo NUTS 3, ker po velikosti bi tamlahko spadale. Za našo notranjo enakomerno delitev bi bila striktna delitev na zgodovinske pokrajine neprimerna saj bi 70% države pripadlo Kranjski, ostalo pa drugim 5-im, zato jo pač treba prilagodit, vendar ohranit njene osnovne poteze. Kranjsko pač razdelit na zgodovinske podpokrajine (Notranjo, Spodnjo in Zgornjo Kranjsko ali Notranjsko, Dolenjsko in Gorenjsko po domače) je nujno, če hočemo doseči neko enakomerno delitev Slovenije.
Skratka:
tole: www.kudstudent.org/Wiki/PmWiki/uploads/Plesi/Slovenske_pokrajine.png
bi morali prilagoditi in posodobiti
v tole: www.rtvslo.si/_up/photos/2008/05/20/u38809/44386_pokrajine&
se strinjam. dodal bi še, ustanovitev pokrain in te pokraine bi nadomestile občine. Problen neenakomernega razvoja v primeru prevelikih občin bi rešil s tem, da bi v občinski svet prišel po en član iz vsake krajevne skupnosti.
Prihranili bi veliko denarja za tako močno razvejani sistem občin. Saj je vsaka vas skoraj že svoja občina! Naj ima župan z veliko občino toliko več uradnikov kot jih pač potrebuje. Zato ker so tako majhne občine pa je potem lahko, da je nekdo župan in poslanec. Seveda, ko pa nimajo nič kaj dosti dela na občini.
kako se pa predlagane pokrajine pokrivajo s statisticnimi pokrajinami?
Pa še to. O predlogu treh pokrajin. Ne moremo primerjat naše regije s regijami v sosednjih državah, ki so precej večje od nas. Slovenija je v primerjavi z ostalimi, neprimerno bolj raznolika, tako v naravnem in geografskem pogledu, kot v družbeno-kulturnem pogledu. Razdelitev na 3 pokrajine bi pomenila uvedbo novega regionalnega centralizma, namesto državnega. Mislim da je najmanjše sprejemljivo število pokrajin 5 (Tako da bi ohranili enotno Kranjsko, vendar se mi to ne zdi modro). Osem pokrajin pa je idealno število. Zmanjšanje birokracije pa treba predvsem storiti z spremembami pristojnosti, reorganizacijo, tako da bi veliko občinskih in državnih pristojnosti prerazporedili na pokrajine. Pokrajine bodo temeljito spremenile birokratsko strukturo naše države in zato bo potrebno temu prilagoditi vse ravni, tako nižjo-občinsko, kot višjo-državno.
Vizidor, strinjam se s tabo kar se tiče pokrajin in mislim da moj predlog ni problematičen glede tega. Osem pokrajin je še kar vzdržna številka, naj te spomnem na prejšnji predlog, ki jih je vseboval 14, kar je res preveč. Kar se tiče občin imam malce drugačen pogled, vendar to ni tako bistveno saj se pogovarjamo tu o pokrajinah.
Vizidor se strinjam z idejo ja, s tem da bi bilo potrebno po vseh teh kao mikro pokrajinah uvest manjše pokrajinske urade kji bi delovali nekako kot občina upravna enota ali kaj podobnega
Slovenija mora iti v racionalno decentralizacijo. Torej v takšno, da ne bo vsak "vrt" imel svojo pokrajino, ker bomo na koncu plačevali še samo za delovanje birokracije dane pokrajine, denarja pa spet ne bo videl nihče. Tudi število občin v tem pogledu bi morali bistveno zmanjšati, pa bi tudi denarja na koncu bilo dosti več. Ni rešitev centralizacije v tem, da razdrobimo Slovenijo na mikro pokrajine in nano občine, ampak v drugačnem sistemu in mehanizmu razdeljevanja in porabe denarja. To zadnje je predvsem treba rešiti, pa ne bo noben sanjal o mikro pokrajini ali nano občini. Kar se tiče glede velikosti pokrajin tako po finančni plati, kot po številu ljudi, ki lahko ustvarijo neko kritično maso, je število pokrajin 3 tisti maksimum, ki si ga Slovenija lahko smiselno privošči. Da je občin daleč preveč in da vsi davkoplačevalci to drago plačujemo (samo birokracijo), pa bi že lahko tudi marsikomu postalo jasno. Na to so nas tako že Avstrijci opozarjali, vendar vidim, da še vedno veliko ljudi razmišlja napačno - še premalo občutijo na svojih lastnih žepih, iz katerih še vedno bistveno več odhaja, v njih pa se nič ne nateka ...
Kar se Prlekije tiče se strinjam, v kolikor gre samo za Ljutomer in njegovo okolico. Okolica Ormoža in Ptuja spada v osrčje Štajerske. Prlekijo pa sicer vidim kot posebno enoto znotraj večje pokrajine, podobno kot je Bela Krajina v okviru Dolenjske.
Kar se Postojne in Pivke tiče se ne strinjam. Ti dve območji sta spadali pod Primorsko samo in izključno v obdobju med vojnama (1918-1945). Pred tem pa sta stoletja bili pod Notranjsko, ki je bila v okviru Kranjske. Primorska je pa pred tem že obstajala tudi kot enotna od leta 1876 naprej, pred tem pa razdeljena na Goriško in Istro. Finta pa je v tem, da so v okvir Notranjske spadale tudi Idrija, Vipava in Ilirska Bistrica, kar pa mislim, da ni več sprejemljivo več iz geografskega vidika. Osebno sem tako zato, da se naredi en kompromis med rapalsko mejo in med staro mejo vojvodine Kranjske, in sicer tak kompromis ki bi sledil natančno geografskim mejam, torej Nanosu, Vremščici in razvodju med dolino Reke in dolino Pivke (zaradi tega bi blo najbrž potrebno malo popravit občinske meje).
Socializem je ustvaril tukaj nelogično zadevo. Polovica občine Pivka (območje pod Vremščico) je vezano bolj na Brkine in dolino Reke in bi moralo spadat pod Primorsko. Na drugi strani pa imaš polovico občine Postojna (Planinsko Polje), ki s Primorsko nima blage veze. Zato bi jaz vseno prosil Postojnčane da se priključijo pod Notranjsko saj so tam spadali dogla stoletja in tudi geografsko in krajinsko mislim, da so vezani bolj na Notranjsko kot na Primorsko, kljub močnim čustvom, ki jih vežejo na primorski upor proti okupatorju.
Postojna/Pivka/Ilirska Bistrica spadajo zgodovinsko pod Primorsko, kakor tudi se čutijo še zmeraj Primorce in ne pod Notranjsko. Sej je bilo zelo burno sedaj, ko so jih hoteli razporediti pod Notranjsko, tako da so jih sedaj vrgli nazaj pod Primorsko. :)
Se strinjam - na tistem koncu se nobeden ne počuti notranjca.
Tole z regijami je kočljivo. Že sedaj imamo miljon občin, če ustanovimo še regije gremo nazaj ne naprej,...
A lahko to trdiš tudi za prebivalce Planine? Planina je v občini Postojna seveda.
Načeloma se strinjam s takim predlogom!
Edino ena opombo oz. popravek: POMURJE=PRLEKIJA+PREKMURJE! -torej Prlekija ne pride pod Štajersko ampak pod Pomurje!!
Zanimiv predlog ! :) vsekakor vreden razprave.
Zgodovinske pokrajine so najboljši predlog.