Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Reforma pokojninskega sistema

3141 OGLEDOV 12 KOMENTARJEV

Reforma pokojninskega je smiselna vendar povsem drugače kot si predstavlja večina akterjev. Je ozko povezana s trgom dela in spremembo dajatev domačega družbenega bruto proizvoda.

Podaljševanje delovne dobe in starosti nima nobenega pomena, se pravi, da ne prinaša nikakršne koristi k vzdržnosti javnih financ, saj v družbi kot celoti ni nikakršne potrebe do delu starejših (od npr. 60 let, izjema morda vrhunski intelektualci). Starejša generacija je praviloma manj kvalificirana, manj delovno sposobna ... Odlaganje upokojevanja nima torej v praksi skoraj nobenega efekta. Ne zgolj zavarovalno tehnične matematične tablice smrtnosti, potrebno bo več, saj imamo opravka z usodami starejših ljudi. Slednji so si pokojnino zaslužili, pričakujejo dostojno in mirno starost. Predlagam, da se "človeku dostojna pokojnina - ZPIZ" umesti v razpon od 550 € do 1.200 €. Tiste pokojnine za 40 let delovne dobe, ki ne dosegajo vsaj 550 € so namreč že z vidika človeškega dostojanstva neetične, da ostanem v terminih spoštljivega izražanja. Tiste nad 1.200 € so pa enostavno za naš prostor in razmere previsoke, si jih ne moremo privoščiti. Predstavim lahko model ene izmed zahodnih demokracij. Tkim. pokojnina za polno delovno dobo znaša 1.000 €, popolnoma za vse deležnike. Poleg tega imajo praktično vsi upokojenci tudi dodatno pokojnino iz naslova vplačil delodajalca, svojih lastnih in nagrad. Opozorim naj, da se v ta fond dodatne pokojnine vplačuje celotno delovno dobo (40 let ali več). Prav tako so evidentni donosi, ki jih pri nas skoraj praktično ni (večinoma pokrivajo zgolj administrativne/manipulativne stroške). Takšne dodatne pokojnine pa se izplačujejo v zneskih od 300 € pa vse do 3.000 €. Predlagam, da bi bilo vredno razmisliti tudi v tej smeri. Kajti začarani krog višanja upokojitvene starosti, podaljševanja delovne dobe, zmanjševanja odmernega odstotka...; ne vodi nikamor drugam, kot le v kolektivno revščino posameznika in s tem družbe kot celote.

14 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S Sony Globokar 121 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


7. 6. 2016

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Zahvaljujemo se vam za izraženo mnenje in hkrati v zvezi z izraženim mnenjem pojasnjujemo, da je bila v mesecu aprilu 2016 izdana Bela knjiga o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju Bela knjiga), v kateri delovna skupina predstavlja trenutno ureditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter izzive s katerimi se to zavarovanje in družba soočata, hkrati pa predlagala tudi možne načine reševanje pokojninskega sistema.

V zvezi z Belo knjigo pojasnjujemo, da gre za strokovni dokument in ne za reformo oziroma zakonodajo s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Smisel Bele knjige je strokovni pregled trenutne ureditve, njenih pomanjkljivosti ter predlog različnih možnosti za reševanje sistema ter nadaljnji razvoj tega sistema. Gre za dokument, ki predstavlja podlago za nadaljnjo razpravo o prihodnosti pokojninskega sistema, ki se bo izvedla na podlagi predlaganih rešitev. V okviru omenjenega dokumenta je podrobneje obrazložena tako trenutna ureditev odmere pokojnine kot tudi predlagane rešitve prihodnje odmere pokojnine, v tem okviru pa tudi način določanja odmernega odstotka, enako so obrazloženi tudi pogoji za upokojevanje ter njihov vpliv na vzdržnost pokojninskega sistema, poseben del dokumenta pa predstavlja tudi dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Predlagane so različne rešitve in iz različnih razlogov, med katerimi je tudi dolgoživost prebivalstva, kar je seveda spodbudno in dobro, vendar pa so s tem povezani določeni izzivi, s katerimi se bo družba v prihodnosti morala soočiti (dolgotrajna oskrba, staranje prebivalstva, itd.). Spremenjenim družbenim razmeram pa bo potrebno v prihodnosti spremeniti tudi zakonodajo.

Kot že omenjeno je Bela knjiga strokovni dokument, ki je podlaga za nadaljnjo razpravo o možnih rešitvah pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bodo mogle biti oblikovane na način, ki bo sprejemljiv za vse generacije in o katerem bo potrebno medgeneracijsko soglasje. Pojasnjujemo vam, da so v Beli knjigi poleg predlogov navedeni oziroma pojasnjeni tudi razlogi ter učinki raznih predlogov sprememb. Bela knjiga je objavljena na spletni strani MDDSZ in si jo lahko prebere vsak, zato predlagamo, da si preberete način odmere pokojnine ter predlagane rešitve v tej zvezi, vlogo dodatnega zavarovanja pri upokojevanju ter predvsem pri višini pokojnine ter tudi razloge, zaradi katerih delovna skupina meni, da je poleg drugih predlaganih rešitev potrebno prilagoditi tudi pogoje za upokojitev. Poudarjamo pa, da dokument ne predstavlja reforme, temveč zgolj strokovno podlago za nadaljnjo javno razpravo, po kateri bodo vzpostavljene rešitve, o katerih bo mogoče doseči soglasje s socialnimi partnerji.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 10. 4. 2016 | 08:53:38

Reforma pokojninskega sistema

Reforma pokojninskega je smiselna vendar povsem drugače kot si predstavlja večina akterjev. Je ozko povezana s trgom dela in spremembo dajatev domačega družbenega bruto proizvoda.

Podaljševanje delovne dobe in starosti nima nobenega pomena, se pravi, da ne prinaša nikakršne koristi k vzdržnosti javnih financ, saj v družbi kot celoti ni nikakršne potrebe do delu starejših (od npr. 60 let, izjema morda vrhunski intelektualci). Starejša generacija je praviloma manj kvalificirana, manj delovno sposobna ... Odlaganje upokojevanja nima torej v praksi skoraj nobenega efekta. Ne zgolj zavarovalno tehnične matematične tablice smrtnosti, potrebno bo več, saj imamo opravka z usodami starejših ljudi. Slednji so si pokojnino zaslužili, pričakujejo dostojno in mirno starost. Predlagam, da se "človeku dostojna pokojnina - ZPIZ" umesti v razpon od 500 € do 1.500 €. Tiste pokojnine za 40 let delovne dobe, ki ne dosegajo vsaj 500 € so namreč že z vidika človeškega dostojanstva neetične, da ostanem v terminih spoštljivega izražanja. Tiste nad 1.500 € so pa enostavno za naš prostor in razmere previsoke, si jih ne moremo privoščiti. Predstavim lahko model ene izmed zahodnih demokracij. Tkim. pokojnina za polno delovno dobo znaša 1.000 €, popolnoma za vse deležnike. Poleg tega imajo praktično vsi upokojenci tudi dodatno pokojnino iz naslova vplačil delodajalca, svojih lastnih in nagrad. Opozorim naj, da se v ta fond dodatne pokojnine vplačuje celotno delovno dobo (40 let ali več). Prav tako so evidentni donosi, ki jih pri nas skoraj praktično ni (večinoma pokrivajo zgolj administrativne/manipulativne stroške). Takšne dodatne pokojnine pa se izplačujejo v zneskih od 300 € pa vse do 3.000 €. Predlagam, da bi bilo vredno razmisliti tudi v tej smeri. Kajti začarani krog višanja upokojitvene starosti, podaljševanja delovne dobe, zmanjševanja odmernega odstotka...; ne vodi nikamor drugam, kot le v kolektivno revščino posameznika in s tem družbe kot celote.

Verzija predloga z dne, 10. 4. 2016 | 08:55:28

Reforma pokojninskega sistema

Reforma pokojninskega je smiselna vendar povsem drugače kot si predstavlja večina akterjev. Je ozko povezana s trgom dela in spremembo dajatev domačega družbenega bruto proizvoda.

Podaljševanje delovne dobe in starosti nima nobenega pomena, se pravi, da ne prinaša nikakršne koristi k vzdržnosti javnih financ, saj v družbi kot celoti ni nikakršne potrebe do delu starejših (od npr. 60 let, izjema morda vrhunski intelektualci). Starejša generacija je praviloma manj kvalificirana, manj delovno sposobna ... Odlaganje upokojevanja nima torej v praksi skoraj nobenega efekta. Ne zgolj zavarovalno tehnične matematične tablice smrtnosti, potrebno bo več, saj imamo opravka z usodami starejših ljudi. Slednji so si pokojnino zaslužili, pričakujejo dostojno in mirno starost. Predlagam, da se "človeku dostojna pokojnina - ZPIZ" umesti v razpon od 500 € do 1.200 €. Tiste pokojnine za 40 let delovne dobe, ki ne dosegajo vsaj 500 € so namreč že z vidika človeškega dostojanstva neetične, da ostanem v terminih spoštljivega izražanja. Tiste nad 1.500 € so pa enostavno za naš prostor in razmere previsoke, si jih ne moremo privoščiti. Predstavim lahko model ene izmed zahodnih demokracij. Tkim. pokojnina za polno delovno dobo znaša 1.000 €, popolnoma za vse deležnike. Poleg tega imajo praktično vsi upokojenci tudi dodatno pokojnino iz naslova vplačil delodajalca, svojih lastnih in nagrad. Opozorim naj, da se v ta fond dodatne pokojnine vplačuje celotno delovno dobo (40 let ali več). Prav tako so evidentni donosi, ki jih pri nas skoraj praktično ni (večinoma pokrivajo zgolj administrativne/manipulativne stroške). Takšne dodatne pokojnine pa se izplačujejo v zneskih od 300 € pa vse do 3.000 €. Predlagam, da bi bilo vredno razmisliti tudi v tej smeri. Kajti začarani krog višanja upokojitvene starosti, podaljševanja delovne dobe, zmanjševanja odmernega odstotka...; ne vodi nikamor drugam, kot le v kolektivno revščino posameznika in s tem družbe kot celote.

Komentarji